1. april – DAN ŠALJIVCEV

od 01.04.2016 do 01.04.2016

Čeprav je zgodovinsko ozadje 1. aprila precej skrivnostno, pa največ zapisov poroča, da naj bi začetek posebnega pomena tega dneva segal v Francijo, okoli leta 1582. Takrat so Julijanski koledar zamenjali za Gregorijanskega, praznovanje novega leta pa se je s tem premaknilo na 1. januar.

Ker pa so novice takrat potovale zelo počasi, so številni ljudje novo leto še vedno praznovali v zadnjem tednu marca in tudi na 1. april, ki je bil, pred novim koledarjem, zadnji dan novoletnih praznikov. Nekateri so spremembo koledarja celo zavračali in so namenoma, zgolj iz uporništva, novo leto še vedno praznovali po starem, torej na 1. april. Tisti, ki so se držali novega koledarja, so takšne ljudi zaničevali in jih zasmehovali, zanje pa so pripravili tudi kar nekaj potegavščin, med drugim so jim pošiljali vabila na izmišljene zabave.

Šele v 18. stoletju se je dan, ki ga zaznamujejo potegavščine, neškodljive laži in druge norčije, iz Francije razširil drugod po Evropi. 1. april so med prvimi začeli praznovati v Veliki Britaniji in na Škotskem, kjer so potegavščine in praznovanja trajala kar dva dni zapored.

 Čeprav 1. april nikjer ni dela prost dan, pa različni narodi poznajo raznolike prvoaprilske šale in običaje.

V Angliji, Kanadi, Južni Afriki, Novi Zelandiji, Avstraliji in na Cipru se je uveljavila navada, da si ljudje nedolžne laži in potegavščine privoščijo le zjutraj in v dopoldanskem času, saj naj bi šaljenje po 12 uri prinašalo nesrečo. V Franciji tiste, ki jih prenesejo naokoli, imenujejo ‘aprilska riba’, saj včasih tistemu, iz katerega se želijo ponorčevati, na hrbet privežejo mrtvo ribo. V Italiji se na 1. april izživljajo predvsem otroci, ki pogosto poročajo o videnjih NLP plovil,  na Poljskem pa je, podobno kot pri nas, na ta dan v medijih mogoče zaslediti vsaj eno izmišljeno novico.