Jožetu Prešernu v slovo

datum: 31.01.2011

kategorija: Novice SIM


xcgbed

Spomin na Jožeta Prešerna
(13. 4. 1939 Novo mesto – 29. 1. 2011 Ljubljana)

Jože Prešeren Po težki bolezni je, v soboto 29. januarja, v Ljubljani, preminil dolgoletni glavni urednik Rodne grude Jože Prešeren.
Rojen v Novem mestu, v družini štirih otrok, je kmalu začutil vso tegobo tistega časa, saj mu je oče padel kot borec NOB. Kljub temu, je končal študij slavistike na Univerzi v Ljubljani in postal profesor slovenskega in srbohrvaškega jezika. Kulturni utrip Novega mesta tistega časa in Dolenjske nasploh, je v njem pustil pečat za vse življenje.
Kmalu po končanem študiju se je za stalno naselil v Ljubljani. V letih 1961 – 1963 je sodeloval v študentskem časopisu Tribuna, kjer je bil urednik mednarodne in kulturne rubrike.
Leta 1965 se je zaposlil na Slovenski izseljenski matici kot novinar, in tu ostal do upokojitve leta 2000.
V začetku svojega ustvarjanja je pisal pesmi, kmalu pa se je usmeril na področje izseljenstva. Na Matici je nadaljeval dela svojih predhodnikov Toneta Seliškarja, Toneta Brejca in Zime Vrščaj ter Rodno grudo postavil na zavidljivo raven osrednje slovenske specializirane revije za Slovence po svetu, ki je v najboljših časih dosegala naklado 8000 izvodov. Ko se je konec osemdesetih vedelo, da se število slovenskih rojakov, ki govore in berejo slovenski jezik manjša, je bil med pobudnikih za revijo Slovenija Quaterly magazine v Angleščini, katere je bil kasneje tudi glavni urednik. Ta revija je bila prva tovrstna revija na slovenskem publicističnem trgu in prav gotovo najkakovostnejša do sedaj.
Prav tako je pustil močan pečat pri urednikovanju Slovenskega izseljenskega koledarja, ki ga je urejal od leta 1982 do 2000. Ta koledar je še danes nenadomestljiv pripomoček, za kakršnokoli strokovno delo o Slovencih po svetu.
Poleg urednikovanja je bil v tesni povezavi s slovenskimi izseljenci, ki so se odločili pisati in izdati svoje spomine ali druga knjižna dela; Marjan Peršič, Pavla Gruden, Ivan Lapuh , Lojze Košorok, Jože Žohar, so samo nekateri iz Avstralije, Pavle Šimac iz Bolivije in Lev Detela iz Avstrije….
S svojim bogatim znanjem o izseljenstvu je bil tudi stalni sodelavec Enciklopedije Slovenija in sodelavec redakcije Radia Ljubljana – oddaja za Slovence po svetu.
V vsem svojem delovanju je bil objektiven. Nikoli ni bil član nobenih političnih organizacija ali strank, zato ga je bolelo nerazumevanje tistih, ki so njega in izseljence na sploh, želeli politično ovrednotiti glede na takratno dogajanja v Sloveniji, čeprav so sami živeli daleč od tukajšnjega dogajanja.
Zelo dobro je vedel, kako težko je revijo graditi in zadržati bralce, saj je veliko, ne samo službenega tudi zasebnega časa, posvetil izseljencem.
Bil je prijatelj mnogim Slovencem po svetu, ki so mu v trenutkih stiske lahko zaupali težave. Bil je dober poslušalec. To je vrlina, ki je danes primanjkuje ljudem. Jože se je vedno trudil, da bi tistim, ki so prišli k njemu po nasvet, pomagal po svojih najboljših močeh.
Sodelavci so ga poznali kot izredno delavnega in skromnega človeka, ki za svoje delo ni želel priznanj. Zanj so bili pomembni rezultati in zadovoljstvo njegovih bralcev.
Napisal je nepregledno število člankov, bil je soustvarjalec izseljenske literature, za sabo je pustil neprecenljivo intelektualno bogastvo. Jože Prešeren živi v delu, ki ga je ustvarjal za časa svojega življenja

Med Slovenci po svetu je preživel veliko delovnih vikendov, zato ga je prizadela odločitev financerja, da Rodno grudo oz. revijo Slovenija. svet, poveri »najugodnejšemu« ponudniku - kot da bi izbirali dobavitelja najcenejšega blaga, v lokalnem marketu. Za sodelovanje pri novem založniku se ni odločil, saj je imel visoka merila za kakovostno izseljensko publicistiko.
V upokojenskih dnevih je sodeloval z revijo SINFO in še naprej pomagal tistim izseljencem, ki so se odločili, da bodo izdali avtorska dela. Med drugim je napisal knjigo o Vladimirju Urbancu iz Kanade, nedolgo tega sodeloval pri izbiri del 1. veje rastoče knjige, žal pa ni imel več moči za lektoriranje knjige Berta Pribca »Tam daleč pod južnim križem«, izdane pred kratkim.
Čeprav se je dolgo boril z zahrbtno boleznijo, je bila ta na koncu premočna.
Ženi Zinki in hčerkama Poloni in Katarini, je bil dober mož in oče, Slovencem po svetu pa je bil prijatelj in vez s Slovenijo. Prav gotovo ga bodo močno pogrešali.
Jože hvala za vse, kar si storil za Slovence po svetu.


Pogreb bo v četrtek, 3. februarja 2011, ob 13. uri, izpred Jožefove vežice na Plečnikovih Žalah.

Janez Rogelj

JP urednik V začetkih urednikovanja.
Jože začetkiJože ob svoji reviji in z njenimi bralci.
Jože v ZDAJože prvi z desne, na zadnji službeni poti med slovenskimi prijatelji v ZDA.