Po poteh Franka Trohe Rihtarjevega

datum: 24.05.2011

kategorija: Novice SIM


sfed

Na tretjem spominskem pohodu Iz Babnega Polja do Goričic – Po poteh izseljenca Franka Trohe Rihtarjevega 260 pohodnikov. Pohodnike so nagovorili župan občine Loška dolina Janez Komidar, slavnostni govornik prof. dr. Robert Brus ter mag. Marko Smole iz Etnološke zbirke Palčava šiša iz sosednje republike Hrvaške. V znamenju prostovoljstva in mednarodnega leta gozdov. Na 18 km dolgi poti so pohodnike pogostili številni občani Loške doline in občine Cerknica. Glavni pokrovitelj pohoda REPUBLIKA SLOVENIJA, Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Medijska pokrovitelja Radio 94 in Radio Ognjišče.

Športno društvo Planjava Babno Polje je v soboto, 21. maja 2011, organiziralo že tretji spominski pohod po poteh babnopoljskega izseljenca Franka Trohe Rihtarjevega.
Skrajno neprijazno vreme na drugem pohodu maja 2010 Društvu ni vzelo volje in poguma. Člani Društva in številni prostovoljci so letos še nagradili, že tako izjemno organiziran pohod.
Osrednja nit letošnjega pohoda je bila obuditev Trohovega daljšega dokumentarno-pripovednega besedila Življenje v širnem gozdu v okolici Snežnika (Slovensko-Amerikanski koledar, 1932). Letošnji poudarek pešpoti Iz Babnega Polja do Goričic je predstavljal pomemben prispevek krajev pod Snežnikom ob Mednarodnem letu gozdov. Organizatorji so medse povabili prof. dr. Roberta Brusa, z Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Program se je pričel z sveto mašo, ki jo je daroval duhovnik Aleš Tomašević, nakar je sledil
bogat kulturni program. Oblikovali so ga trije domači harmonikaši: Domen Šraj iz Kozarišč, Magda Mlakar iz Babne Police ter Luka Žnidaršič iz Podcerkve. Kot gostja pa se je predstavila tudi Damjana Praprotnik na citrah.
Pohodniki so na poti spoznavali tako pokrajino kot prijazno gostoljubje domačinov v kar osmih vaseh.
Pohod, ki nima športno tekmovalnega duha, temveč je bliže kulturno-etnološki prireditvi, je privabil v Babno Polje pohodnike širom Slovenije. Sprehodili so se od najhladnejšega naseljenega kraja v Slovenije do slikovite vasice ob Cerkniškem jezeru ter tako odkrivali eno izmed številnih zgodb slovenskih izseljencev, ki so konec 19. in v začetku 20. stoletja zapuščali domovino in šli v Severno Ameriko, misleč, da jim bo tam laže. In prav Troha je bil tisti izseljenec, ki je v svoji literarni zapuščini zapustil neprecenljivo pričevanje o življenju ljudi takrat, tako v domovini kot na oni strani Oceana.

Alenka Veber

Več fotografij na:
Pohod izseljenca Franka Trohe Rihtarjevega