39. volilni občni zbor

datum: 17.05.2012

kategorija: Novice SIM


sa

danes, 17. 5. 2012 je na Združenju Slovenska izseljenska amtica potekal 39. volilni obči zbor.


Dnevni red:
- Izvolitev organov in delovnih teles občnega zbora
1. Pregled zapisnika 38. občnega zbora in realizacije sklepov
2. Poslovno poročilo 2011
3. Poročilo o delu SIM v preteklem mandatu 2008 - 2012
4. Obravnava programa dela SIM za leto 2012
5. Seznam predlogov in sprejetih kandidatur za volitve v organe SIM
6. Razrešitev delovnega predsedstva preteklega mandata
7. Volitve organov SIM
8. Razno


Predsednik SIM
Sergij Pelhan


V nadaljevanju prilagamo pregled dela v mandatu 2008 - 2012
- Seznam predlogov in sprejetih kanidature za volitve v organe SIM
.




Pregled dela SIM v mandatu 2008 - 2012


Izpeljani projekti v letu 2008
Srečanje v moji deželi v letu 2008
Na predvečer Srečanja, v soboto, 5. Julija, smo na pobudo ZKD Nova Gorica skupaj pripravili koncert posvečen pomembnim kulturnim ustvarjalcem Primožu Trubarju, Vinku Vodopivcu in Mateju Boru. Nastopili so zbori iz Nove Gorice in izseljenstva.
Tako kot leta do zdaj, se je Srečanje začelo v cerkvi, tokrat v konkatedrali v Novi Gorici s sveto mašo, ki jo je daroval koprski pomožni škof Jurij Bizjak.
Pod vodstvom Janeza Dolinarja se je ob 15h na gradu Kromberk začelo snemanje radijske oddaje Koncert iz naših krajev.
Na prireditvenem prostoru smo lahko opazili izdelovalce domače obrti, tudi Primoža Trubarja, v njegovi podobi se je sprehajal Janez Rozman, tiskarski mojster, ki je prikazal tiskanje Trubarjeve knjige.
Slovenska izseljenska matica je v letu 2008 prvič v program svoje tradicionalne prireditve umestila nastop folklorne zasedbe srbskega društva Sloga iz Nove Gorice.
Program, ki je trajal dobre tri ure, je vodil Boris Kopitar. Z nastopi so ga popestrili zamejski pevski zbori.
V polnem številu so se Srečanja udeležili člani društva Izseljenske matice iz Kočevja, člani Slovenskega društva Triglav iz Splita ter člani Slovenskega društva iz Kaknja in Zenice.
Z obiskom so nas počastili vsi, ki so se pred leti Srečanja udeleževali kot izseljenci, zdaj pa so se za stalno vrnili v domovino
Po ocenah medijev je bilo na Srečanju v moji deželi blizu 1500 udeležencev.

Izseljenska likovna kolonija
Tradicionalne likovne kolonije na Mostu na Soči, organizira Slovenska izseljenska matica v sodelovanju s Turističnim društvom Most na Soči. Strokovno vodenje kolonije je prevzela Monika Ivančič Fajfar, samostojna kustosinja, kritičarka in pedagoginja iz Ljubljane.
Naslov likovne kolonije »Sotočje zemlje in neba« je služil kot izhodišče za iskanje krajinskih motivov v okolici. Slikarje so pritegnili zlasti vodni motivi ter gorska kulisa Mosta na Soči. Poleg intenzivnega slikarskega dela so udeleženci kolonije pod prijaznim vodstvom domačinov spoznavali kulturno in naravno bogastvo kraja
Slike, ki so nastale na likovni koloniji, so bile predstavljene na zaključni razstavi.

Razstava Daniela Fuggerja: Izseljenci rudarji
Akademski slikar Daniel Fugger, je dvakrat diplomiral pri Antonu Gojmirju Kosu, leta 1954 ob koncu univerzitetnega izobraževanje, in kasneje specializacijo iz portreta leta 1956. Profesor Božidar Jakac mu je podelil priznanje za najboljšega študenta v letniku.
Življenjska pot g. Fugerja je bila slikovita kot njegova dela. Njegov karakter ga je dvanajst let gnal po svetu. V Franciji je živel v slovenski skupnosti med rudarji pet let in v tem času slikal njihovo življenje.
Razstava, ki smo jo organizirali na SIM je bila veliko več, kot razstava slikarskih del saj nam je Fugger s svojo temo približal življenje rudarjev in življenje Slovenca v izseljenstvu.

Razstava po OŠ Slovenije »Spoznavajmo Slovence po svetu
V okviru tega projekta smo na OŠ v Dutovlja in OŠ v Idriji postavili razstavo o slovenskih izseljencih v Franciji. V sklopu te razstave je imel glavni tajnik Janez Rogelj za učence na d 5. Razredom OŠ predavanje o izseljenstvu, za mlajše pa je nastop pripravila gledališka skupina Anima, ki je skozi animacijo predstavilo najmlajšim izseljenca oz. človeka, ki se odpravi na pot v tujino, vedno pa se vrača v matično domovino – in na Slovensko izseljensko matico.

Gostovanje Zlatka Kavčiča in Barbare Korun v Dalmaciji ter Big Benda Nova iz Nove Gorice v Novem Sadu
V okviru Slovenskega kulturnega praznika je Slovenska izseljenska matica v sodelovanju s slovenskimi društvi v Zadru, Splitu in Novem Sadu organizirala tri gostovanja.
V Slovenskem kulturnem društvu »Lipa« v Zadru je nastopal Zlatko Kavčič vrhunski jazz improvizator skupaj z Barbaro Korun pesnico in recitatorko poezije. Predstavila sta album Vibrato tišine. Tudi Slovenci v Splitu, ki so se s prijatelji udeležili koncerta v dvorani lutkovnega gledališča so bili presenečeni nad izvajanjem zvokov iz najrazličnejših, doma narejenih instrumentov izpod rok priznanega tolkalista.
V okviru Kulturnega dne smo skupaj z društvom Kredarica iz Novega Sada organizirali nastop Big Benda iz Nove Gorice; na Radiu Novi Sad, je v polni dvorani v Studiu M člane Slovenskega društva »Kredarica« novogoriški Big Band Nova – navdušil. Z orkestrom je nastopil solistka Anika Horvat, ki je zapela nekaj slovenskih zimzelenih, medtem ko je Mitja Jerkič izvrstno interpretiral izbrane skladbe Franka Sinatre.

Razpis za najboljšo otroško risbo
Slovenska izseljenska matica je pozvala otroke - udeležence slovenskega dopolnilnega pouka in tudi ostale (poznavanje slovenskega jezika ni pogoj) da se s svojim likovnim izdelkom udeležijo letošnjega razpisa za najboljšo risbo. Na naš naslov je prišlo lepo število risbic ustvarjalnih otroških rok.

Šestdeset let vračanja Latinske Amerike v Slovenijo
Minilo je 60. let odkar je ladja Partizanka priplula na Reko z velikim kontingentom slovenskih izseljencev, ki so se za stalno izselili iz Argentine in Urugvaja, večinoma primorskih Slovencev.
Združenje Slovenska izseljenska matica je v spomin na ta dogodek v Rotundi Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici, odprla razstavo v čast Slovencem, ki so se leta 1948 vrnili v domovino. Med razstavo je potekala projekcija fotografij življenja izseljencev v Argentini in zabeležene življenjske zgodbe povratnikov. Otvoritve so se udeležili trije povratniki, Zora Pelikan, Zora Kurinčič in Hugo Milost, ki so leta 1948 v Slovenijo prišli s straši, kot najstniki rojeni onkraj oceana.

Postavitve spletnega portala za Slovence po svetu
Projekt »Vzpostavitev skupnega spletnega portala za Slovence v zamejstvu in po svetu« smo v sodelovanju s podjetjem Arctur v popolnosti uresničili
Spletni register društev in organizacij Slovencev v zamejstvu in po svetu je podatkovna zbirka, ki vsebuje podatke o društvih in organizacijah, v katerih se združujejo in delujejo Slovenci v zamejstvu in po svetu. Register je tudi interaktivno orodje, preko katerega se društva enostavno in učinkovito predstavijo javnosti ter ji posredujejo podatke o svojem delovanju.

Gostovanje Studia Anima na Švedskem in Nemčiji
V Slovenska društva na Švedskem smo poslali gledališko skupino Studio Anima, ki je predhodno gostovala že v Avstraliji. Bistveno pri sodelovanju s studiem Anima je, da gledališče skozi igro in animacijo pritegne najmlajše člane oz. potomce Slovencev po svetu, da pridejo v društvo, tako se straši in njihovi otroci začnejo družiti v slovenskem in spoznavajo druge potomce Slovencev.
Glede na to, da nove generacije potomcev Slovencev ne razumejo slovenskega jezika, je gledališka igra, zelo primeren način, da se približamo najmlajšim.

Dodatna humanitarna dejavnost
V letu 2008 smo začeli humanitarni projekt – pomoč slovenski družini Hameršak iz Banja Luke. Vodstvo SIM je ob obisku slovenskega društva Triglav v Banja Luki, izkoristilo za obisk družine Hameršak in se prepričalo o socialnem stanju omenjene družine. Iz sredstev SIM smo kupili potrebščine za šoloobveznega otroka družine Hameršak in mu podarili tudi rabljen osebni računalnik.

Izpeljani projekti v letu 2009
Srečanje v moji deželi
Srečanje, se je drugič odvijalo v Novi Gorici in potekalo v dveh delih na petih različnih lokacijah – Dvornem trgu v Ljubljani, Bevkovem trgu v Novi Gorici, Mestni občini Nova Gorica, gradu Kromberk Nova Gorica in Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica.
V soboto, 4. julija dopoldne, je bil v Ljubljani na Dvornem trgu promocijski nastop treh kulturnih skupin Slovencev po svetu v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Ljubljana.
Nastope omenjenih skupin so spremljali številni Ljubljančani in turisti, ki so se nahajali v stari Ljubljani.
Osrednja prireditev Srečanja v moji deželi, se je zaradi slabega vremena, odvijala v SNG Nova Gorica.
Ta sprememba je na eni strani pripeljala k temu, da je bilo manj družabnega srečanja, po drugi strani pripomogla h kvalitetnejšemu nastopanju skupin. Program sta povezovala Boris Kopitar in Marija Ahačič Pollak. Gledališki ambient in izvrsten plesni in pevski program je naredil svoje, tako da je bila polna dvorana navdušena nad prireditvijo.
Po končani prireditvi je bilo na ploščadi pred restavracijo Marco Polo vse pripravljeno za družaben del Srečanja ob slovenski hrani in pijači. Poletna nevihta je pregnala prisotne v restavracijo, kjer so spremljali zvoke ansambla »Bratje Plesničar«.

Likovna kolonija
Tematika kolonije je bila začrtana v smislu raziskovanja kulturne dediščine gostujočih krajev. V letu 2009 smo prvič kolonijo organizirali na dveh lokacijah. V Mostu na Soči in Šmartnem v Brdih. Slikarji so tako iskali ustvarjalni navdih v zgodovini kraja, značilnih etnoloških predmetih ter stavbni dediščini Mosta na Soči in Šmartnega, vse skupaj pa začinili s slikovitimi panoramskimi pogledi.
Likovniki so se predstavili na dveh razstavah. Prva je bila v četrtek, 18. Junija, v Mostu na Soči, zaključna, kjer so bili prikazana vsa ustvarjena dela pa v soboto 20. junija, v Šmartnem v Hiši kulture.

Turneja folklorne skupine Nagelj iz Toronta - Kanada
Folklorna skupina Nagelj iz Toronta je gostovala v Sloveniji od 23. junija – 6. Julija 2009. Turneja je bila organizirana v okviru 50. obletnice skupine. Skupina se je predstavila v Celju, Polšniku nad Litijo, Moščanci v Prekmurju, Račah pri Mariboru, Ljubljani, Kopru in Piranu.
Plesalci so prinesli pozdrave iz Kanade rojakom od Prekmurja do Primorske. Domačini z vseh koncev Slovenije so jih na gostovanjih prosili, da prenesejo domačim in sorodnikom v Kanado pozdrave.

Obletnica rojstva Louisa Adamiča
V prostorih Slovenske izseljenske matice se je odvijal tematski večer ob 110. obletnici rojstva velikana sodobne slovenske književnosti. Louisa Adamiča. Adamiča so nam predstavili priznani zgodovinarji, poznavalci izseljenskega življenja, prof dr. Matjaž Klemenčič, akademik Jože Pirjevec, prof. dr. Božo Repe in prof. dr. Janja Žitnik Serafin.
Tematski večer, ki se je odvijal včeraj v prostorih SIM je bil zelo dobro obiskan, a po ugotavljanju prisotnih, prezrt s strani medijev. Po Pirjevčevem mnenju je »Louis Adamič je Slovenec, v svetovnem merilu velikan, katerega pa Slovenci ne poznamo.«

Fotografska razstava Oskarja Moleka
Združenje Slovenska izseljenska matica je odprla dve razstavi Oskarja Moleka in sicer v Idrijskem mestnem muzeju, v rotundi Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici in v Renčah, rodnem kraju Molkove matere.

Fotografska razstava Rafaela Podobnika v Argentini
Slovenska izseljenska matica je v Argentini organizirala fotografsko razstavo Rafaela Podobnika v Slovenskem društvu Triglav in Foto-galeriji Teatro San Martin v Buenos Airesu.

Izdali smo knjigo Janeza Leskovca Novo življenje II
Knjiga Novo življenje II. del Janeza Leskovca, je roman o življenju zdomca, ki je v 50 - ih služil denar v takratni zahodni Nemčiji. S tem, ko je tam služil denar, je istočasno gradil Nemčijo in zahodno Evropo.

Slovenski kulturni praznik v Dalmaciji
Združenje Slovenska izseljenska matica, je v počastitev Slovenskega kulturnega praznika, skupaj s slovenskimi društvi v Zadru in Dubrovniku, organizirala nastop tria Kresnice.
Člani slovenskih društev v Dalmaciji, so se prireditev udeležili v lepem številu.

Humanitarna pomoč – otrokom Hameršak
Združenje SIM se je pri Zvezi prijateljev mladine Nova Gorica dogovorila, da so otroka Dejana in Ivano Hameršak iz Dervente pri Banja Luki, uvrstili na seznam otrok, ki so se udeležili poletnih počitnic v Poreču.
V okviru donacij, ki smo jih zbrali za družino Hameršak so člani SIM doslej zbrali 250 €, ki jih bomo namenili za nakup šolskih zvezkov in pribora za otroke Hameršak.

Prostori in oprema SIM
V letu 2009 smo prenovili prostore SIM. Pobrusili parket in naročili slikopleskarska dela. Prav tako smo v pisarne in avlo namestili novo razsvetljavo, saj je bila prejšnja povsem dotrajana.
Prostori Združenja SIM so tako prenovljeni, odločili pa smo se tudi za nakup novih stolov za v avlo, projektorja in platna, ki sta v sodobnem času sestavni del tematskih večerov okroglih miz, pa tudi sodobnih slikarskih in fotografskih razstav.

Prizadevanja za ohranitev kulturne dediščine Aleksandrink
SIM se je skupaj z Mestno občino Nova Gorica in Društvom za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink iz Prvačine dogovorilo za postavitvi spominske plošče v Kairu in Aleksandriji tamkaj pokopanih prvih izseljenk, njihovih družina in častnih sester v Aleksandriji.

Izpeljani projekti v letu 2010

Slikarska kolonija
Slikarska kolonija je potekala na Mostu na Soči in letos drugič na tudi v Šmartnem v Brdih.
Rdeča nit likovne kolonije je bila »Razglednice spominov«. Kolonijo je vodila mentorica Monika Ivančič Fajfar.
Izziv naslikati razglednico, ki bi jo poslali slikarji, na naslov prijateljem in domačim, je naletel na pozitiven odmev.
V Brdih so se nahajali slikarji iz Avstralije ZDA, Avstrije in Hrvaške. Večina jih umetniško ustvarja že desetletja, njihova dela pa so priznana v širšem umetniškem krogu.
Gary Bukovnika je slikar slovenskega rodu, ki živi in dela v ZDA v San Franciscu. Njegova umetniška dela v akvarelu so visoko cenjena med poznavalci akvarelov po vsem svetu. SIM pa je letos v Sloveniji organizirala tudi njegove tri razstave. Stefanie Jakovac živi in dela v Avstraliji. V okviru projektov SIM je razstavljala v letu 2008. Martin Bizjak je priznani slikar , ki živi in dela v Pulju. Bogdana Žagar v Avstraliji, Jože Arzenšek, je vodja slikarske sekcije slovenskega društva v Zadru. Branko Lenart je fotograf, ki je dolga leta poučeval umetnost v eni od srednjih šol v Celovcu. Likovno kolonijo je obogatil s svojimi fotografskimi umetniškimi motivi in bil tako prijetna osvežitev za tradicionalno likovno naravnano kolonijo. Vsi so ustvarjali v prelepi pokrajini in motivi Goriških Brd.
Na Mostu na Soči je ustvarjalo devet umetnikov iz Švedske, Hrvaške in Srbije. V prejšnjem letu se je kolonije udeležila Silvana Stopar prizadevna delavka društva Slovencev v Olofstromu, ki v tem društvu skupaj z Dušanko Kalečinji, vodi slikarsko sekcijo. Zadovoljna z lanskoletnim bivanjem in ustvarjanjem v koloniji, je letos pritegnila v kolonijo tudi Dušanko. Skupaj sta v ustvarjalnem vzdušju preživeli lep teden na Mostu na Soči, poročilo o slikarski koloniji pa so objavili tudi v društvenem Biltenu.
Slikarji so organizatorju kolonije podarili dva dela, ki bodo v prihodnosti razstavljena kot del slikarske zbirke Turističnega društva Most na Soči in Združenja Slovenska izseljenska matica.
Slikarji so v sklopu kolonije obiskali turistične lokacije v Mostu na Soči in Brdih, muzej, kulturne ustanove in turistične vinske kleti ter se tako seznanili s pokrajino, njeno kulturno dediščino in se naužili lepot Slovenije, ki je domovina njihovih prednikov.
Opazovati navdušenje in hvaležnost slikarjev, da lahko ustvarjajo v Sloveniji , je za organizatorje kolonije navdihujoče, predvsem pa dokaz, da je namen projekta dosežen.
Razstava slikarskih del je bila organizirana dvakrat. Prvič v okviru Gospodarskih dni v na Mostu na Soči, in kot zaključna prireditev s kulturnim programom v Hiši kulture v Brdih.



54. Srečanje v moji deželi je letos potekalo na Letališču Prilozje pri Metliki.
V poznem popoldanskem sobotnem dnevu so se na Letališču zbrali rojaki iz vseh kontinentov, v pričakovanju kulturnega programa. Prireditev se je začela z nastopom Metliške godbe na pihala, ki je leta 2010 praznovala 160. letnico obstoja in je ena izmed treh najstarejših godb v Evropi.
Po glasbenem uvodu godbenikov je gledalce in poslušalce pozdravila tedaj županja občine Metlika in poslanka v državnem zboru Renata Brunskole in izrazila izredno zadovoljstvo, da se je SIM odločila organizirati prireditev v Beli krajini. Po besedah Brunskoletove je Bela krajina znana po izseljevanju. Od tod je v svet odšlo veliko ljudi v prvi vrsti zaradi ekonomskega razloga. Mnogi Belokranjci se še danes radi vračajo v rodni kraj, nemalo je takih, ki so s svojim pridnim delom v tujini dosegli zavidljive uspehe. Po govoru županje je nastopila Folklorna skupina Ivan Navratil
Otvoritev programa nastopa izseljenskih skupin, je s svojim govorom napovedal Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš. V svojem nagovoru je poudaril, da nas Slovence druži nacionalna pripadnost in ne glede na politično prepričanjem moramo Slovenci držati skupaj predvsem zaradi svojega kulturne in narodne pripadnosti.
V nadaljevanju so se predstavili pevski zbor Slovenskega društva iz Pulja, Folklorna skupina iz Münchna, Pevski zbor iz Banja Luke, Pevski zbor iz Skopja, Igralni ansambel iz Novega sada, in za zaključek še dvajset mladih harmonikarjev domačina Martina Težaka .
S svojimi opernimi solisti je navdušil pevski zbor France Prešeren iz Skopja, pod vodstvom dirigenta Toma Šopova, ki je glasbo študiral v Sloveniji.
Po kulturnem programu je za zabavo poskrbel ansambel Vagabundi. Ta je naše rojake s svojim nastopom tako navdušili, da so kljub utrujenosti od naporne poti, mnogi plesali do poznih večernih ur.
Prireditev sta vodila Maria Ahačič Pollak in domačin, stari znanec Slovenskih izseljencev Toni Gašperič. Odlična povezovalca programa sta s svojimi dialogi začinjeni s humorjem navdušila nastopajoče in gledalce.
Obiskovalci prireditve so bili nad programom in celotno prireditvijo izredno zadovoljni. Prireditev je bila medijsko izredno lepo podprta, saj medijski pokrovitelj oddaje Radio Sraka iz Novega mesta. Odmevi prireditve pa so bili zabeleženi v osrednjih slovenskih časnikih in večini elektronskih medijev.




Bralna Turneja Forbidden bread,
ki jo je imela Erica Johnson Debeljak v Chicagu, Clevelandu in New Yorku je po besedah avtorice imela dober odziv.

Slikarska razstava Garjya Bukovnika
je bila izpeljana v Idriji in Zagorju in v Beltincih. Razstave so bile uspešno pokrite s strani medijev, pa tudi obisk je bil precejšen. Otvoritev v Zagorju je bila odmevna zaradi prisotnosti avtorja na otvoritvi. Udeležence na otvoritvi je avtor tudi nagovoril. Med svojim bivanjem v Sloveniji je Bukovnik imel predavanje, ki smo ga organizirali z Javnim skladom za kulturne dejavnosti. Na predavanju je umetnik demonstriral slikanje akvarelov pred tem, pa je bil predvajan kratek dokumentarni film o Bukovnikovem delu in življenju. Dvorana pa je bila polna poslušalcev, za prevod je bilo poskrbljeno. Razstave njegovih del, predavanje ter udeležba Bukovnika na Slikarski koloniji v Brdih je dosegla svoj namen.
15. posvet predstavnikov slovenskih društev in ostalih institucij civilne družbe v Münchnu
Udeležili smo se tradicionalnega 15. posveta predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Dachau pri Münchnu v Nemčiji, ki ga organizira Slovensko kulturno društvo LIPA München. Na posvetu so se obravnavale teme s področja gospodarstva, zakonodaje-novosti, slovenskega jezika, šolstva, študija, pokojnin v Nemčiji in Sloveniji, dela v evropskem parlamentu in dela mladih v Nemčiji.
Odvijale so se številne delavnice s področja folklore, ljudskega petja, retorike, dramskih iger in igranja harmonike.
Na tridnevnem posvetu je imel glavni tajnik SIM predavanje na temo: »Kdo in kako skrbi za Slovence po svetu«
Slovenska likovna kolonija v Turnju in Mednarodni dan kulturne različnosti v Zadru
Turanj je majhno mestece na Hrvaškem, med Biogradom in Zadrom. V času od 17. – 21. maja je gostilo slikarje slovenskih društev na Hrvaškem in posameznike iz Slovenije, pod okriljem Slovenskega društva Lipa iz Zadra.
Slikarji so bili nastanjeni v apartmajih Jožeta in Ruže Arzenšek, ki sta slikarjem izvrstna gostitelja že tretje leto. Jože Arzenšek
ki je tudi sam ljubiteljski slikar in vodja likovne sekcije društva Lipa ve, kaj potrebujejo njegovi kolegi za delo v sproščenem in ustvarjalnem vzdušju.
V petek, 21. maja je potekala otvoritve slikarske razstave.
Z Moniko Ivančič Fajfar, likovno kritičarko in pedagoginjo v kulturi, smo se odpravili na otvoritev razstave in naslednji dan na prireditev Mednarodni dan kulturne različnosti.
Mestni odbor Turanj je prijazno odstopil prostore za razstavo likovnih del. Na otvoritvi je obiskovalce pozdravila predsednica društva Lipa Zadar Darja Jusup, predstavniki občin in Klara Eškinja Glavan, predsednica Turistične zbornice Sv. Filip i Jakov, ki je bila tudi pokroviteljica likovne kolonije.
Otvoritev sta s svojim pevskim nastopom popestrila Kulturno umetniško društvo »Maslina« iz Turnja in Folklorna skupina »Gozdar« iz Črne na Koroškem.
Svetovni dan kulturne raznolikosti, ki poteka vsako leto 21. maja, so obeležili tudi v Zadru, v Citadeli. Petič zapovrstjo ga tam organizira Koordinacija narodnih manjšin Zadrske občine.
Društvo Lipa v Zadru vsako leto predstavi Slovenijo s kulturnim programom in kulinarično raznolikostjo naše države. Letos je Folklorna skupina »Gozdar« iz Črne na Koroškem Slovenijo zastopala z ljudskimi plesi. V sklopu programa so se s plesi, recitacijami in pesmijo predstavile tudi narodne manjšine Srbov, Madžarov, Albancev in Bošnjakov.

.
Ob mizah posameznih držav, pa so si obiskovalci prireditve lahko ogledali in kasneje tudi okušali kulinarične dobrote. Slovenijo so zastopale članice društva Lipa iz Zadra, ki so spekle potice, pogače, skuhale joto, narezale pršut, slanino, suhe salame, manjkal ni domači kruh.
Brez dvoma so člani in predsednica Slovenskega društva Lipa iz Zadra predstavili Slovenijo, kot kulinarično in glasbeno raznoliko državo. Člani društva so pokazali, da kljub življenju izven Slovenije še vedno poznajo domače slovenske recepte, radi govorijo slovenski jezik in poslušajo slovensko glasbo.

1. veja Rastoče knjige slovenskega izseljenstva.
V sredo, 24. marca, ob 13. uri, se je v prostorih Združenja Slovenska izseljenska matica (SIM) odvijala otvoritev 1. Veje Rastoče knjige slovenskega izseljenstva.
Združenje Slovenska izseljenska matica je v letu 2004 z razstavo knjižnih del slovenskih izseljencev postala del Rastoče knjige, po šestih letih pa lahko že govorimo o prvi veji Rastoče knjige Slovenskega izseljenstva. Slovenski rodovi na tujem svojo izjemno duhovno moč dokazujejo s svojo knjižno produkcijo, ki je stara skoraj toliko kot izseljenstvo.
Minister za Slovence po svetu dr. Boštjan Žekš, ki je razstavo odprl, je v svojem nagovoru poudaril, da je med Slovencih doma in po svetu vedno najti kakšna razlike, tisto kar nas druži pa je slovenski jezik.



Postavitev spominske plošče aleksandrinkam
V Kairu, so dne 25. 3. 2010, slovesno postavili spominsko ploščo slovenskim ženam in materam, ki so se v Aleksandrijo odpravile za zaslužkom. Izdelavo spominske ploščo, ki je bila postavljena na pokopališče v Kairu, je finančno podprl Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju z Združenjem Slovenska izseljenska matica in Mestno občino Nova Gorica.
Otvoritve se je udeležil glavni tajnik Slovenske izseljenske matice, Janez Rogelj, predstavniki Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink, predstavniki slovenske skupnosti v Egiptu, med katerimi so tudi potomci aleksandrink in predstavniki veleposlaništva. Zbrane so nagovorili veleposlanik Borut Mahnič, glavni tajnik SIM Janez Rogelj in predstavnica Društva za ohranjanje kulturne dediščine aleksandrink Dejana Baša.
Osrednji del spominske plošče je bil narejen v Sloveniji, oblikoval pa jo je prof. Vladimir Pezdirc.


Turneja pevskega zbora Davorin Jenko – Slovenskega društva Triglav iz Banja Luke
Turneja pevskega zbora Davorin Jenko in Mladi Jenkovci, Slovenskega društva Triglav iz Banja Luke, se je začela 2. julija 2010 v Tolminu. Program zbora je sestavljen predvsem iz slovenskih ljudskih in umetniških pesmi.
3. julija se je zbor med drugimi predstavil v središču Ljubljane na Pogačarjevem trgu. Zapeli so pesmi Mihaela Rožanca, Franceta Marolta, Mladi Jenkovci pa ljudsko pesem V dolini tihi. Še istega dne se je pevski zbor predstavil na Srečanju v moji deželi v Metliki. Zapeli so pesmi Emila Adamiča, dve srbski narodni pesmi, mladi Jenkovci pa so po Sepetovi Poletni noči, na željo občinstva zapeli še dve pesmi. 4. julija, je pevski zbor izvedel enourni nastop v Repentabru. Koncert je organiziralo Slovensko kulturno društvo Kraški dom.
Organizatorji, pod vodstvom predsednice Anice Guštin so člane društva iz Banja Luke pred koncertom popeljali na ogled Krasa. Koncert se je odvijal v prostorih »Kraške hiše v Repentabru, ki je v lasti društva, in je spremenjena v muzej. Pevci so navdušili občinstvo iz obeh strani meja, saj so zapeli slovenske zabavne in narodne pesmi, predstavili so se tudi s srbskimi in svetovno znanimi zimzelenimi uspešnicami.
Po besedah predstavnikov društva Triglav in zbora Davorin Jenko, je bila turneja naporna, a vredna truda.



Razstava Slovenskega kiparja in slikarja Jožeta Stražarja Kyohare (Švedska)
V času muzejski noči je Združenje SIM z Društvom likovnih umetnikov 19. junija 2010 ob 19. uri v Ljubljani postavilo razstavo slikarja in kiparja Jožeta Stražarja Kyohare.
Stražar se ukvarja s kiparjenjem in slikanjem. Zanimajo ga različna področja; od ustvarjanja skulptur v glini in bronu do medaljerstva. Svoje delo pa poskuša širiti tudi na področje prostorskih postavitev. Postavitev na vrtu je poimenoval “Pro hominibus et terra”. Zamislil si jo je kot labirint iz trave, iz katerega rastejo tri vertikalne in sloke skulpture, ki so kombinacija železa, lesa in brona. Gre pravzaprav za stebre z bronastimi figuricami, ki ponazarjajo vzkaljena semena, saj avtorja še posebej zanima svet rastlin.


Slovenski dnevi kulture v Pulju v organizaciji Slovenskega društva Istra.

Slovenka, film režiserja Damjana Kozoleta, je v torek, 19. 10. 2010 začel program. Nastajal je v slovensko-nemško-hrvaško-srbski koprodukciji, zgodba, kot igralska zasedba, pa je bila deležna odličnih recenzij, na festivalih po svetu. Naslednjega dne je sledila razstava slovenskih del iz brionske zbirke. V četrtek, je potekala okrogla miza na temo »Ohranjanje materinega jezika v tujem okolju« z dr. psihologije Livijo Knaflič, dr. Vesno Mikolič, dekanjo FHŠ Univerze v Kopru, sekretarjem Urada vlade SR za Slovence v zamejstvu in po svetu g. Rudijem Merljakom in pisateljem ter, publicistom, urednikom g. Milanom Rakovcem. Predstavili so tudi Mohorjevo družbo, najstarejšo slovensko založbo.V petek, 22. 10. 2010, je bil organiziran nastop Citrarskega kvarteta, ki ga sestavljajo Peter Napret, Irena Zdolše, Tomaž Plahutnik in Anita Veršec, vsi profesorji glasbe in učitelji igranja na citre. Koncert Citrarskega kvarteta je z nastopom najavil pevski zbor Encijan, ki je ustanovljen v okviru društva, in letos praznuje pet let delovanja. Članicam, ki so v zboru od vsega začetka je Javni sklad za kulturne dejavnosti podelil Gallusovo priznanjeS skladbami, prirejenimi za citre, je kvartet predstavil različne glasbene sloge od srednjega veka do modernega jazza, slovenskih zimzelenih in ob zaključku navdušili z venčkom dalmatinskih.


Predavanje Joa Valenčiča z naslovom »Znameniti Slovenci v Ameriški zgodovini«
23. 9. 2010
Valenčičevo bogato poznavanje zgodovine priseljevanja Slovencev v ZDA ter umeščanje Slovencev v ameriško zgodovino, je poslušalce za dobro uro prikovalo na sedeže. Obravnavane teme, kot so dosežki Slovencev na področju znanosti, umetnosti in kulture ter vsem aktualna tema, prodor Slovencev v poslovni svet, so v domovini premalo poznane.
Velikega odziva poslušalcev predavanja smo bili zelo veseli.

Predstavitev knjige Berta Pribca
18. 11. 2010, se je ob 18. uri odvijala predstavitev knjige Berta Pribca, Tam daleč pod južnim križem.
Predstavitev sta z glasbenim nastopom popestrila kantavtorica Katarina Avbar. K svečanosti dogodka je prispeval tudi Simon Pribec, Bertov sin, ki je prvič v javnosti, očetu v čast ,zapel in na kitari odigral dve avstralski pesmi.
Gledališka igralca Tone Kuntner in Andrej Kurent, sta iz Pribčeve knjige doživeto prebrala odlomke in tako obiskovalcem poglobila predstavo o vsebini knjige, ki je po pripovedovanju enega od navzočih, eno od najboljših slovenskih del, kjer je predstavljena tematika slovenskih odnosov v slovenskih društvih po Avstraliji in odnosa Slovenca, ki živi na tujem, do domovine.
Na koncu programa je avtor knjige, prisotnim predstavil vsebino knjige, njena poglavja, kriterije pri izbiri člankov in vzroke za nastanek dela.Predstavitev se je zaključil z druženjem obiskovalcem, ki so po nakupu knjige avtorja prosili tudi za avtogram.


Po poteh Františka Foita

Program se je izvajal v okviru terenskega dela za magistrsko nalogo imenovano: Po Poteh Františka Foita, ki jo Anuša Pisnec, kot podiplomska študentka končuje na oddelku za Etnologijo in Kulturno Antropologijo Filozofske Fakultete v Ljubljani. Terensko delo je bilo izvedeno v Keniji med oktobrom 2009 in julijem 2010. Velik del naloge je posvečen vprašanju identitete Slovencev, ki živijo v Keniji, njihovega odnosa do matične domovine ter njihovih doživljanj odnosa, ki ga imajo slovenska politika, javne ustanove in mediji do Afrike. S tem povezano, je bilo opravljenih 25 intervjujev s Slovenci, ki so v Kenijo prihajali v dveh valovih. Prvi val se je v Kenijo preselil v 70tih letih prejšnjega stoletja, in sicer v okviru gibanja Neuvrščenih in uradne jugoslovanske politike, ki je v tem času veliko vlagala v na novo samostojne države v Afriki. Drugi val Slovencev se je v Kenijo preselil v zadnjih desetih letih - v drugem valu gre predvsem za mlade ljudi, ki so Slovenijo zapustili, da bi našli nove vire zaslužka v Keniji (turizem, razvojni projekti). Glavni problem pri projektu je razpršenost Slovencev v Keniji. Kljub temu, da obstaja Društvo Slovencev v Vzhodni Afriki (društvo ima sedež v Nairobiju, vodi ga gospa Majda Povoden Nginja), pa tam žal ni moč najti naslova vseh v Keniji živečih Slovencev. Največ jih v Keniji živi v Nairobiju, Mombasi, Kisumu ter Malindiju. Z vsakim informatorjem posebej se je bilo treba dogovoriti za termin intervjuja, istočasno pa je to pomenilo, da je bilo potrebno potovati po celotni Keniji, da so bili intervjuji izvedeni.
Po opravljenih intervjujih in analizi le teh je moč ugotoviti, da so glavni problemi s katerimi se soočajo Slovenci živeči v Keniji naslednji: problem potovanja nazaj v matično domovino, kar je povezano predvsem s tem, da imajo ljudje, ki so v Kenijo prišli v 70tih letih le kenijsko državljanstvo, zaradi česar je zelo težko dobiti slovensko vizo. Pomanjkanje uradnega slovenskega predstavništva v državi, ki bi omogočalo da bi Slovenci imeli prostor, v katerem bi se lahko zbirali, izmenjevali informacije, ki jih dobivajo iz Slovenije in prostor, kjer bi se lahko promovirala slovenska kultura in možnosti za gospodarsko sodelovanje. Problem, ki je bil posebej izpostavljen v skoraj vseh intervjujih je (ne) obstoječ odnos, ki ga ima slovenska vlada do rojakov živečih v Afriki. Ko gre za vprašanje identitete Slovencev v Keniji je stvar precej kompleksna. Slovenci, ki so v državo prišli v 70tih letih prejšnjega stoletja, so se zaradi zakona, ki prepoveduje dvojno državljanstvo morali odpovedati slovenskemu. To pomeni, da morejo zmeraj, kadar hočejo nazaj v Sloveijo zaprositi za vizo. Slovenci, ki so v Kenijo prišli v drugem valu po večini nimajo kenijskega državljanstva, ampak imajo t.i. ‘resident status’ – kar pomeni, da lahko normalno delajo in živijo v Keniji, hkrati pa obdržijo slovensko državljanstvo. Pomemben del identitete Slovencev v Keniji tvori slovenski jezik. Potomci prvih generacij priseljencev v Kenijo slovenskega jezika ne uporabljajo redno. Do tega je prišlo predvsem zaradi pomanjkanja druženja s slovenskimi vrstniki, razpršenosti po celotni državi in premalo vezi z domovino staršev. Prav tako Slovenci v Keniji nimajo baze, kjer bi lahko ustvarili knjižnico, s slovenskimi knjigami in učbeniki v slovenskem jeziku. Z počasno izgubo jezika se tako izgublja tudi zavest o slovenski identiteti in pripadnosti. Druga pomembna stvar, ki je jasna iz analize intervjujev je nezadovoljstvo s poročanjem in predstavljanjem Kenije in širše Vzhodno afriške skupnosti v slovenskih javnih ustanovah in medijih. Informatorji so v intervjujih jasno izrazili željo po tem, da bi radi sodelovali pri oblikovanju podobe o Afriki v Sloveniji, vendar pri tem vedno naletijo na zaprta vrata.
Odzivnost, ko je šlo za opravljanje intervjujev je bila skoraj 100%, kar prav tako kaže na to, da bi radi rojaki v Keniji izboljšali svoj odnos z domovino. Rezultati te pritične raziskave so kompleksni intervjuji z večino Slovencev, ki živijo v Keniji. Intervjuji osvetljujejo probleme s katerimi se v odnosu do svoje domovine in svoje identitete soočajo informatoriji in so del prve znanstvene analize o življenju Slovencev v Keniji.

Natečaj za najboljšo otroško risbo

Na natečaj SIM smo povabili otroke - udeležence slovenskega dopolnilnega pouka in tudi ostale (poznavanje slovenskega jezika ni pogoj), da se s svojim likovnim izdelkom udeležijo letošnjega razpisa za najboljšo risbo. Otroci skozi risbo izražajo svoje občutke, ki jih gojijo, do domovine svojih staršev in starih staršev, ki so jo mogoče kdaj obiskali, ali pa jo poznajo iz pripovedovanja.
S sodelavci na Slovenski izseljenski matici smo izbrali tri najlepše in najbolj domiselne risbice, ki so prispele na natečaj in jih nagradili.
Prvo nagrado smo podelili Martini Filipič, ki obiskuje Rožmanovo šolo v Buenos Airesu v Argentini. Stara je 9. let.Njena slika je zanimiva zaradi izvirnosti in tehnike. Izdelala je kombinacijo kolaža in risbe.



Drugo nagrado smo podelili Galji Möhn. Galja obiskuje dopolnilni pouk Slovenskega jezika v Frankfurtu. Risbo je narisala pod mentorstvom učiteljice Natalije Robnik.
Z nalepljenimi puščicami je označila kraje po Sloveniji, ki jih je obiskala. Z dodatnimi risbicami pa uprizorila in dopisala aktivnosti , ki jih je na teh krajih doživela.
Tretjo nagrado je zaslužila Sara Ilievski, ki nam je v prisrčnem pisemcu napisala, da sicer govori makedonski jezik, obiskuje pa pouk slovenskega in angleškega jezika. Z barvicami je narisala kako zgleda, ko gre na ribolov s starim očetom.


Projekti izpeljani v letu 2011

LIKOVNA KOLONIJA ZA SLOVENCE PO SVETU 2011
Likovna kolonija za slovenske izseljence je potekala od 10. do 17. junija na Mostu na Soči. Udeležilo se jo je deset udeležencev: Elena Alčeva (Makedonija), Pia Bajlo Suhy (Hrvaška), Martin Bizjak (Hrvaška), Marija Donadić (Hrvaška), Tanja Jandl (Nemčija), Zinka Karlsson (Švedska), Zoran Karmelić (Hrvaška), Albert Leš (Vojvodina), Stanka Novković (Hrvaška) in Vlatko Zimmer (Bosna in Hercegovina). Kot vsako leto, so se izseljencem pridružili tudi trije domači slikarji: Sonja Povhe, Ivan Stojan Rutar in Bogdan Soban. Delo na koloniji je usmerjala in vodila Monika Ivančič Fajfar.
Letošnja kolonija je potekala pod geslom Voda in vino. Voda je najbolj izrazit element Posočja, saj reka in jezero močno zaznamujeta pokrajino. Seveda zgolj mimetično upodabljanje prizorov iz narave ni bil namen. Zanimali so jih tudi simbolni pomeni vode in reka, kot prispodoba življenja. Predvsem so želeli pobliže raziskati življenje v reki in ob njej.
V petek, 10. Junija so se likovniki in organizatorji zbrali v Gostilni Vuga, se medsebojno spoznali, mentorica kolonije Monika Ivančič Fajfar , pa je na kratko predstavila načrtovan potek likovne kolonije. Po večerji so se odpeljali v Tolmin, kjer smo se udeležili kulturne prireditve.
V Soboto, so likovniki pogovarjali o temi in obiskali predsednika Ribiške družine Tolmin, ki je povedal zanimivo pripoved o iskanju in reševanju avtohtone ogrožene vrste – soške postrvi. V nedeljo, ni bilo časa za počitek, saj so likovniki lotili intenzivnega dela na slikah. Vsak si je izbral najbolj prijeten in udoben prostor za ustvarjanje. Zvečer so že lahko prediskutirali prve rezultate.
Ponedeljek je bil povsem deloven . Likovniki so pridno ustvarjali in nekateri so že dokončali prva dela. Dogovorili so se, da za razstavo pripravi vsak dve deli, zato so želeli vsak trenutek izkoristiti za delo. V torek so si po celodnevnem ustvarjanju zvečer privoščili vožnjo z ribiško ladjico.



V sredo so slikarji nanašali še zadnje poteze na svoje slike – naslednji dan je že bila razstava. Namesto običajnega kosila so imeli skupaj z gospodarstveniki Primorske piknik v prireditvenem šotoru ob jezeru. Preživeli so nekaj sproščenih uric v družbi domačinov.
V četrtek, pred večerno otvoritvijo razstave v Vodni hiši, so imeli še veliko dela. Poskrbeli so tudi za dekoracijo prostora s cvetjem, tekstilom, rečnimi kamni in koreninami. Izdelali so dva pisana kažipota za obiskovalce razstave. Svečane otvoritve v Vodni hiši se je udeležil tajnik Združenja Slovenske izseljenske matice Janez Rogelj, ki je nagovoril zbrano občinstvo. Potek likovne kolonije in rezultate dela je obiskovalcem predstavila Monika Ivančič Fajfar. Program je povezoval Rado Taljat. S postavitvijo razstave, s številom obiskovalcev in tudi z odzivi občinstva smo bili zelo zadovoljni. Po otvoritvi se je kulturni program nadaljeval v prireditvenem šotoru ob jezeru, v prijetni družbi in idiličnem ambientu.
Zadnji dan našega druženja je bil organiziran izlet. Mimo Tolmina čez Hudičev most, v vasico Čadrg. Vas v osrčju Triglavskega narodnega parka je posebej znana po ekoloških kmetijah in pridelavi znamenitega sira Tolminca. Ogledali so si sirarno ter radovedno prisluhnili Janiju Kutinu, ki je poučil o postopku izdelave albuminske skute in sira – nismo se branili pokušine. Sprehodili so se tudi do bližnje razgledne točke. Na koncu smo se ustavili na kmečkem turizmu Marije Bončina in se, za isto mizo kakor pred nekaj leti švedski kraljevi par, okrepčali z znamenito tolminsko friko in polento. Pozno popoldne so se nekateri udeleženci že vračali na svoje domove.
Kolonija 2011 je bila izredno uspešna, tako ustvarjalno, kot organizacijsko.

Slovenski kulturni praznik v Zadru in Splitu
Tako kot v Sloveniji, so tudi v slovenskih društvih po svetu, potekale prireditve ob slovenskem državnem prazniku Prešernovem dnevu.
Predstavnik SIM Janez Rogelj se je udeležil počastitve kulturnega dne v Slovenskem društvu Triglav Split in Slovenskem društvu Lipa Zadar. Slovensko kulturno društvo Triglav iz Splita je v petek v prostorih društva organiziralo nastop:
Klape »Sv. Florijan«, MePZ Triglav Split, Andy Petko – konge, In recitacijo prevodov Prešernovih pesmi.
Isti večer je društvo organiziralo razstavo klekljane čipke in slikarskih del članov Slovenskega društva.
V soboto 12. februarja, pa je društvo v Splitskem Hrvatskom narodnom kazalištu, organiziralo koncert kvarteta Allegro con spirito, ki prihaja iz Celja.
Slovensko kulturno društvo Lipa iz Zadra je ob Slovenskem kulturnem prazniku 14. februarja organiziralo prireditev z naslovom »Za prijatelje« - Srečanje poezije in glasbe.
Iz Ljubljane sta nastopila kantavtorica Katarina Avbar s Petrom Deklevo na kitari. Poezijo je recitirala Andreja Malta Jezeršek, članica društva Lipa.
Po prireditvi je sledila otvoritev del likovne kolonije Slovenskega društva Zadar, ki vsako leto poteka v Turnju pri družini Arzenšek.

Slovenski dan v Banja Luki in Slatini
Društvo Slovencev v Banja Luki je v soboto, 25. 6. 2011, organiziralo Slovenski dan. Na predvečer prireditve, v petek, so v Kulturnem centru Banski dvor, Slovenci iz Banja Luke organizirali kulturni dogodek z naslovom Glasba gradi mostove. Na koncert so bili povabljeni tudi predstavniki ostalih manjšinskih društev v Banja Luki, udeležil pa se ga je tudi namestnik Veleposlanika v Sarajevu Matija Bučar.
Nadarjeni mladi glasbeniki Slovenskega društva iz Banja Luke so z nastopom obogatili večer. Rdeča nit koncerta je bila slovenska pesem. Vsak nastopajoči se je predstavili s tremi izvedbami glasbenih del, od katerih je ena bila Slovenska.
Maja Tatić in Yukiko Nagamine sta prvič javno zapele v slovenskem jeziku, vsi skupaj pa so zaključil s skupno izvedbo Avsenikove »Slovenija od kod lepote tvoje.« Slovenski dan se je letos odvijal v Slatini, zdraviliškem mestecu nad Banja Luko. Znano je, da je ta prostor zaradi zdravilišča in prijetne klime pritegnil prve Slovence v Banja Luki. Okoliški hribčki in mir kraja sta nedvomno botrovala odločitvi naših rojakov, da v tem mestecu najdejo svoj drugi dom. Po mestu nas je vodila članica slovenskega društva Triglav Zdenka Jelić, ki je zaposlena v zdravilišču, tako smo si lahko ogledali tudi notranjost zdraviliškega centra in termalnih bazenov. Zdravilišče ni odprtega tipa in je namenjeno predvsem rehabilitaciji. Društvo Slovencev Triglav iz Banja Luke je pripravilo bogat program, katerega je s svojim prihodom počastil tudi Veleposlanik RS v Sarajevu Andrej Gasselli.
Prireditev je podprl Urad za Slovence in Ministrovo prosvete in kulture Banja Luka, Občina Banja Luka in Občina Laktaši.
Kulturni program se je začel ob 12. uri z nastopom društvenega pevskega Davorin Jenko in pevko Aleksandro Bilaanović. Društvo in zbor povezuje Slovence v Banja Luki že od leta 1998. Za člane predstavlja izobraževanja, izlete, ustvarjalnost in seveda druženje ob glasbi, ki gradi mostove. V nadaljevanju programa so otroci dopolnilnega pouka slovenskega jezika s pesmijo in igro, pod vodstvom učiteljice Nine Gradič, nastopili s predstavo Maček Muri.
Folklorna skupina Iskraemeco iz Kranja, je zaplesala gorenjske in prekmurske plese. S tamburicami je navdušil Tamburaški orkester Dobreč iz Dragatuša. Oktet Zven iz Črnuč je zapel venec domačih. Obiskovalce so k petju pritegnili tudi Tamburaši AKUD Lola iz Beograda. Sledilo je slovensko kosilo, za njim pa nastop Animatorja Stena Vilarja iz Medvod. Za zaključek večera, je k plesu povabila glasbena skupina Pogled iz Novega mesta.

Analiza Vnukov Louisa Adamiča v diplomski nalogi Laure Antonutti
Laura Antonutti, ki živi v Gorici, je marca lani v Trstu na Filozofska fakulteti pri prof. Miranu Košuti, diplomirala na temo dela Vnuki, velikana slovenske in svetovne književnosti Louisa Adamiča. Diplomska naloga je ena od le treh, ki so v italijanskem jeziku napisane o Adamiču. Naslov naloge je »Strange, Surprising Eruptive America, Appartenza e alterita in Grandsons di Louis Adamic« .
Laura je pri pisanju diplomske naloge podatke zbrala tudi iz arhiva Slovenske izseljenske matice in nam prijazno podarila kopijo naloge. Pri pisanju ji je bil v veliko pomoč g. Andrej Kurent, član SIM in Adamičev nečak, ki jo je peljal na ogled Adamičeve domačije v Grosuplje. Ta je zdaj spremenjena v muzej. Po besedah Antonuttijeve je bil Adamič za časa svojega življenja slabo razumljen, saj so bila njegova dela in pogledi na svet za sodobnike preveč napredni.
Šele zdaj, ob pogledu na svetovno dogajanje, lahko razumemo njegove preroške napovedi in opozorila.
Koncert francosko slovenske pesmi
Društvo SPEV Zidani Most je dne 30. 6. 2011 v počastitev dneva državnosti, organiziralo koncert francosko slovenski pesmi.
Na njem sta se predstavila pevski zbor SPEV in pevski zbor Jadran iz Merlebacha v Franciji, ki je 1. Julija 2011 v organizaciji SIM nastopal na prireditvi Dobrodošli doma 2011.

Pisma s fronte »Jaz sem zdrav in se mi dobro godi!«

SIM je sodelovala pri organizaciji poti Kulturnega društva Čedrmac v Kanado. Pod vodstvom gledališkega režiserja Marjana Bevka je konec septembra 2011 predstava z naslovom »Jaz sem zdrav in se mi dobro godi!« gostovala med rojaki v Kanadi. Ob koncu predstave so nastopajoči recitirali nekaj pesmi esejista in prevajalca Toneta Pavčka.
Režiser Marjan Bevk je zamisel za predstavo dobil ob prebiranju dnevnikov in pisem vojakov s soške fronte, ki jih hranijo v Kobariškem muzeju. K sodelovanju je pritegnil Društvo soška fronta iz Nove Gorice, ki je projekt prijavilo na razpis Ministrstva za kulturo Slovenije. Predstava PISMA S FRONTE je zamišljena kot potujoča kulturna karavana po obeležjih in ostalinah dogodkov prve svetovne vojne.

KATALOG IN RAZSTAVA OB 20. OBLETNICI LIKOVNIH KOLONIJ
V petek, 1. julija 2011, smo v Mestni hiši Ljubljana odprli razstavo z naslovom 20 let likovne kolonije za Slovence po svetu. Mešani pevski zbor Triglav iz Splita je prisotne nagovoril s slovensko in dalmatinsko pesmijo.
V nadaljevanju so spregovorili predsednik SIM Sergij Pelhan, Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš in župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. Vsak od njih je izrazil podporo organiziranju likovnih kolonij, kjer se srečajo ustvarjalni Slovenci po svetu.
Predsednik Slovenske izseljenske matice Sergij Pelhan je dejal, da se v Sloveniji s kulturno umetniško dejavnostjo ukvarja dvajset odstotkov ljudi, kar je v primerjavi s Francijo, kjer se ukvarja s to dejavnostjo le pet odstotkov ljudi, zgovoren podatek.
Po besedah ministra Žekša, je slikarsko ustvarjanje edino, ki ne razdvaja, kjer slike puščajo gledalcu svojo interpretacijo. Glede na to, da so motivi slikarjev predvsem domoljubni, pa v slikarski umetnosti ni prostora za razlikovanje, saj je ljubezen do domovine edinstvena.
Zoran Janković je izrazil veselje, da je razstava v prostorih Mestne občine, prav tako pa je vesel obiskovalcev na otvoritvi, ki so z vseh koncev sveta.
Razstavo je odprla umetniška kritičarka, kustosinja razstave in vodja treh preteklih kolonij Monika Ivančič Fajfar.
V svojem nagovoru je dejala, da si slovenski umetniki, ki živijo izven domovine staršev ali starih staršev, ob svojem prihodu v Slovenijo želijo čim več slovenskega. Ogledov znamenitosti, značilne kulinarike in seveda glasbe.
Na razstavi so izbrana dela, ki so bila ustvarjena skozi dvajset let kolonije. Konceptom postavitve razstave temelji na domovinski in izseljenski simboliki. Motivi slovenske narave, glasbe, kulturnega izročila izžarevajo iz teh del.
Razstava je bila na ogled do 10. julija, vsak dan med 9. in 20. uro, v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani. V razstavne prostoru je bil na voljo tudi spremljajoči katalog razstave, ki ga prilagamo.
V njem so zbrani vsi udeleženci kolonij preteklih let, njihovi mentorji in našteti kraji kolonije. Predstavljeno je tudi deset del od dvajsetih, ki so bila razstavljena v Mestni hiši.
Odzivi na razstavo so bili pozitivni, slikarji ki so bili predstavljeni na razstavi pa še posebej ponosni.
Vsekakor je katalog lahko reprezentančna publikacija za slovenskega slikarja, ki ustvarja izven Slovenije. Marsikomu, ki je omenjen v njem, vzbuja določeno hvaležnost slovenski državi, da je izdala takšno publikacijo in ni pozabila na rojake po svetu, ki se ukvarjajo z umetnostjo.

DOBRODOŠLI DOMA - SREČANJE VSEH SLOVENCEV

V petek, 1. julija 2011, se je v središču Ljubljane odvijala prireditev Dobrodošli doma – Srečanje vseh Slovencev. Prvič je bila organizirana s strani Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ob 20. obletnici Slovenske države. Organizacijo tovrstne prireditve v Sloveniji, kjer se srečajo Slovenci, ki živijo po svetu , od leta 1954 organizira Slovenska izseljenska matica (SIM).
Sprva se je srečanje imenovalo Izseljenski teden, kasneje Ameriški piknik, nato Izseljenski piknik in od leta 1989 Srečanje v moji deželi.
Dobrodošli doma je bila prireditev, ki se je odvijala v Ljubljani, na treh trgih. Obletnica države je bila idealna priložnost, da se v centru Slovenije Ljubljani, srečajo Slovenci iz vsega sveta.
Pri prireditvi Dobrodošli doma je Slovenska izseljenska matica poskrbela kot organizator namestitev, informirala o prireditvi, posredovala imena društev, ki so se predstavila na stojnicah in posredovala informacije o nastopih na prireditvi za šest pevskih zborov in dve folklorni skupini. SIM je po zaključenem projektu uredila plačilo prevoznih stroškov treh glasbenih skupin slovenskih društev iz Hrvaške, BiH in Srbije.



Prireditev Dobrodošli doma je potekala na Pogačarjevem in Mestnem trgu, osrednji program pa se je odvijal zvečer na Prešernovem trgu. Na Pogačarjevem trgu in pred Magistratom so se predstavili slovenski pevski zbori in folklorne skupine od Sarajeva, Clevelanda vse do Argentine. Odličen je bil nastop instrumentalne skupine s solistko iz Banja luke, program pa je s svojim nastopom popestril tudi domači pihalni orkester iz Bežigrada. Vzporedno so potekali spremljevalni dogodki v NUK, KUD France Prešeren, Botaničnem vrtu, Državnem zboru, Mestni hiši, Narodna galerija in Muzej novejše zgodovine, pa so nudili brezplačen ogled in vodenje. Ob 11. uri je v stolni cerkvi potekala maša za Slovence, ki žive izven meja Slovenije.
Na stojnicah vzdolž Stritarjeve in Mačkove ulice so se predstavila društva in ustanove, ki se ukvarjajo z izseljensko tematiko, ohranjanjem kulturne dediščine, domačo obrtjo ali turistično ponudbo Slovenije.
Po prireditvenem prostoru so se sprehodili, poslušali in pozdravili nastopajoče tudi predstavniki Ministrstva za Slovence po svetu in ostali predstavniki Vlade Republike Slovenije.
Za dobro informiranost je na prireditvenem prostoru poskrbel Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu z Info točko. Na stojnici pa se je predstavila tudi Slovenska izseljenska matica.
Mimoidoči so v veliki meri vpraševali o publikacijah, ki jih je izdajala SIM, za marsikoga so bili zanimivi tudi podatki, ki jih je SIM predstavila na panoju in letakih. SIM je ob svoji stojnici predstavila tudi stojnico Slovenskega društva Jadran iz Merlebacha, ki se je predstavilo z albumom društvene zgodovine, izdano LP ploščo in CD- jem.
Na stojnici SIM so predstavili tudi DVD film »Naš Ruda«, ki prikazuje stare obrede in običaje slovenskega podeželja. Žal je film premalo promoviran med Slovenci po svetu, saj bi prav gotovo bil za marsikoga zanimiv. Šege in običaji slovenskega podeželja ostajajo le še bled spominu, ki pa je med izseljenci mogoče bolj živ kot doma in zato tudi bolj zanimiv.
Razstava 60 let vračanja primorskih izseljencev iz Južne Amerike
V času osrednje prireditve za Slovence po svetu, Dobrodošli doma 2011,
je bila v prostorih Združenja slovenska izseljenska matica na ogled pregledna razstava o vračanju primorskih izseljencev iz Južne Amerike v domovino.
Razstava Jožeta Stražarja Kiyohare v Kanalu ob Soči
V Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči je Jože Stražar s pomočjo SIM oktobra 2011 postavil kiparsko razstavo. Jože Stražar Kiyohara, rojen v Sloveniji, se je šolal na Švedskem, študijsko potoval po Rusiji, Kitajski, Japonski in Dominikanski republiki. Ukvarja se z grafiko, slikarstvom, najraje, kot pravi, pa ustvarja skulpture v bronu. Njegova dela so tematsko raznorodna, izraža se v različnih materialih

IZDAJA ZBORNIKA IN PROSLAVA OB 60. OBLETNICI SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE
Združenje Slovenska izseljenska matica je v soboto, 3. decembra 2011, proslavljala 60. let delovanja.
V ta namen je SIM izdala Zbornik Rodna gruda, kjer so zbrani podatki o gostovanjih kulturnih skupin po svetu, članih SIM, sodelavcih SIM, nastanek in pregled delovanja SIM in drugo.
Na proslavi 60. obletnice SIM je bila prav tako predstavljena knjiga o Slovencih na Nizozemskem z naslovom S trebuhom za kruhom, avtorice Milene Mulders.
Zbornik je dostopen tudi v elektronski obliki, na spletni strani SIM www.zdruzenje-sim.si
Na slavnostni prireditvi so nastopali posamezniki, ki slovensko izseljenstvo dobro poznajo.
Bert Pribac, pesnik in pisatelj, ki je povratnik iz Avstralije, Andrej Kurent, član Slovenske izseljenske matice in nečak Louisa Adamiča, Nataša Keser, študentka AGRFT, je recitirala Prešernovo pesem lepa Vida, Društvo žena Prvačine, pa je z nastopi posameznih članic obudila spomin na aleksandrinke, prve slovenske izseljenske. Prireditev je povezala slovenska pesem v izvedbi Okteta Zven.
Milena Mulders, avtorica knjige, je prišla prav za priložnost 60. obletnice SIM v Slovenijo, da bi predstavila izid slovenskega prevoda knjige S trebuhom za kruhom. Muldersova je v mladih letih izgubila mamo in zaradi tega začela iskati svoje korenine v Sloveniji. Iz začetnega zelo osebnega iskanja je nastala poglobljena študija o Slovencih na Nizozemskem. Knjiga je bila leta 2009 izdana v nizozemskem jeziku. Z veliko mero potrpežljivosti, vztrajnosti in s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, smo na SIM izdali slovenski prevod.
Za svoj praznik smo namenoma izbrali 3. december saj gre za rojstni dan Franceta Prešerna, in »praznik kulture«, ki je z življenjem slovenskih izseljencev tesno povezana.
Glavni motiv izdaje zbornika je bil iztrgati iz pozabe bogato zgodovino Slovencev po svetu, prepričani pa smo, da bo zbornik koristil predvsem raziskovalcem, ki jih zanima življenje izseljencev v prejšnjem stoletju, še zlasti v zadnjih 60 letih. SIM v zborniku objavlja dele izjemno bogatega gradiva, ki ga je zbrala v zadnjih več kot pol stoletja. Podatki govore o razvejeni profesionalni in ljubiteljski kulturi v matični domovini in o številnih ljubiteljskih kulturnih društvih in posameznih kulturnih ustvarjalcih med rojaki v zamejstvu in po svetu.

Bert Pribac, pesnik, pisatelj in publicist, izseljenec v Avstralijo in povratnik, je recitiral svojo pesem iz zbirke Podobe zlodjev in svetnikov.
Društvo žena Prvačine je v izvirnih oblekah predstavilo življenje aleksandrink – prvih slovenskih izseljenk v Egipt.
60. obletnica SIM na RTV Slovenij
Na spletnem portalu RTVSLO, si lahko ogledate posnetek oddaje Slovenci po svetu, kjer je predstavljena proslava 60. obletnice Slovenske izseljenske matice, ki smo jo praznovali 3. decembra 2011 v prostorih SIM.
Slovenci po svetu – 60. let Slovenske izseljenske matice.
V oddaji je predstavljen program obletnice, nastopajoči gosti in intervjuji z izseljenci, povratniki ter s pomembni poznavalci Slovenskega izseljenstva.
16. POSVET SLOVENCEV V NEMČIJI
V okviru Slovenskega kulturnega športnega društva Maribor, se je v kraju Baasem, blizu Blankenhaima, od 25. do 27. marca 2011, odvijal 16. posvet slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev in članov folklornih skupin ter pevskih zborov v Nemčiji. Pokrovitelj in financer posveta je bil Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Posvet je bil razdeljen na tri dele. V prvem so posamezni kulturni delavci iz Slovenije vodili pet delavnic, na katerih so sodelovali člani slovenskih društev v Nemčiji. Člani so pripravili dober program, pohvala gre tudi mentorjem. Tone Partljič je na osnovi dolgoletnih izkušenj pri delu s Slovenci po svetu in kot bivši učitelj, pripravil na koncu posveta odličen kviz.
V drugem delu so predstavniki države Slovenije prisotne seznanili z novostmi v delovanju Slovenije na področjih, katere Slovence v Nemčiji posebej zanimajo.
Organizirane so bile tudi tri zelo dobre obiskane okrogle mize.
Breda Mulec iz Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu s temo Sodelovanje in podpora mladih Slovencev po svetu, Melita Stainer in Dragica Motik iz Ministrstva za šolstvo in šport in Zavoda za Šolstvo s temo Možnosti učenja in ohranjanja slovenščine med Slovenci po svetu v 21. Stoletju. Janez Rogelj glavni tajnik SIM je prisotnim predstavil temo: Življenje in delo Slovencev v Nemčiji.
Sedaj že 16. tradicionalni posvet Slovencev v Nemčiji je pokazal, da je potrebno s tovrstnim posvetom nadaljevati. Gre za ohranitev sodelovanja med društvi v Nemčiji s Slovenijo, pa tudi za neposredno odpiranja novih delovnih področij.



Seznam predlogov in sprejetih kandidatur

Volitve so razpisane za mandat 4 let v naslednje organe ZDRUŽENJA SIM
1. Predsednik ZDRUŽENJA SIM (voli se eno osebo)
2. Izvršni odbor ZDRUŽENJA SIM (voli se 5 oseb)
3. Nadzorni odbor ZDRUŽENJA SIM (voli se eno osebo)

a) Volilna komisija je vsem članom in članicam SIM poslala seznam volilni imenik in jih obvestila, v kolikor imajo predloge za kandidate v delovna telesa SIM, da nas o njih obvestijo.

Po prispelih predlogih je Komisija za volilni imenik sestavila listo prispelih predlogov.
PREDLOGI ZA PREDSEDNIKA:
1. Stanislav Koblar
2. Sergij Pelhan
3. Rogelj Janez
PREDLOGI ZA ČLANE IZVRŠNEGA ODBORA:
1. Črnugelj Silva
2. Dolenc Branko
3. Glavan Mihael
4. Pelhan Sergij
5. Kovačič Peršin Peter
6. Polanec Michael
7. Rogelj Janez
8. Teršar Igor
9. Osterman Jože
10. Skok Anton
11. Štolfa Milica
12. Švent Rozina
PREDLOGI ZA NADZORNI ODBOR:
1. Adamič Papež Vera
2. Gačnik Jože
3. Ilijaš Tomi
4. Krčmar anka
5. Kurent Andrej
6. Rogelj Ajda
7. Vukšinič Zmaić Vesna

b) Komisija za volilni imenik je člane SIM, ki so bili predlagani za kandidaturo v delovna telesa SIM, o tem obvestila in jih prosila, da se izjasnijo o kandidaturi.
Člani, ki so se odločili, da bodo kandidirali v delovna telesa SIM, so svojo odločitev v določenem času obvestili v tajništvo SIM ali sporočili po telefonu.
Komisija za volilni imenik je člane, ki so se odločili za kandidaturo uvrstila na volilno listo.

SPREJETA KANDIDATURA ZA PREDSEDNIKA:
1. Stanislav Koblar
2. Sergij Pelhan

SPREJETA KANDIDATURA ZA ČLANE IZVRŠNEGA ODBORA:
1. Črnugelj Silva
2. Dolenc Branko
3. Glavan Mihael
4. Kovačič Peršin Peter
5. Polanec Michael
6. Rogelj Janez
7. Osterman Jože
8. Skok Anton
9. Švent Rozina
10. Teršar Igor
SPREJETA KANDIDATURA ZA NADZORNI ODBOR:
1. Adamič Papež Vera
2. Gačnik Jože