Posvet o Reziji

datum: 16.10.2012

kategorija: Novice SIM


scds



Fakulteta za državne in evropske študije

VABI NA POSVET

Ali se v Reziji sistematično kršijo osnovne človekove pravice?
BRDO PRI KRANJU, HOTEL KOKRA
(V DVORANI VIRGO)
V ČETRTEK, 18. 10. 2012, OB 16. 30.


PROGRAM


16.30 – 16.40: ZAČETNI POZDRAVI

Uvodni predavanji

16.40 – 17.00
JEZIKOVNA IDENTITETA REZIJANOV
doc. dr. Matej Šekli, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

17.00 – 17.20
ZAŠČITNA ZAKONODAJA ZA SLOVENSKO MANJŠINO V ITALIJI IN OBČINA REZIJA
as. Dejan Valentinčič, mag. prav., Fakulteta za državne in evropske študije

17.20 – 17.35: ODMOR

Okrogla miza

17.35 – 19.00

REZIJA MED REZIJANSKO, ITALIJANSKO IN SLOVENSKO IDENTITETO


Nastopili bodo:
• Luigia Negro, predsednica kulturnega društva Rozajanski dum in Slovenske kulturno gospodarske zveze za Videmsko pokrajino;
• Pamela Pielich, občinska svetnica občine Rezija in predsednica folklorne skupine Val Resia;
• Jole Namor, predsednica Institucionalnega paritetnega odbora, ki izvaja nadzor nad izvajanjem zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji in odgovorna urednica časopisa Novi Matajur;
• Zdravko Likar, načelnik Upravne enote Tolmin.
Moderira: Dejan Valentinčič


19.00 – 19.10: ZAKLJUČKI


Udeležba na posvetu je brezplačna.

Prosimo, če svojo udeležbo predhodno najavite na dejan.valentincic@fds.si



Rezija je zaprta rečna dolina na zahodnem robu slovenske poselitve. Skozi zgodovino se je stalno razvijala ločeno od večine ostalega slovenskega etničnega ozemlja. Prebivalci Rezije so skozi zgodovino imeli precej omejene stike s preostalim delom slovenskega prostora, do nedavnega (1999, 2001) niso bili deležni zakonske zaščite kot jezikovne manjšina, še danes nimajo javne šole v maternem jeziku. Posledično niso mogli usvojiti knjižne slovenščine in razviti slovenske narodne zavesti, s poznavanjem samo rezijanskega slovenskega narečja pa so lahko razvili le lokalno slovensko, tj. rezijansko identiteto. Del prebivalstva doline se danes prepozna kot del slovenske manjšine v Italiji, del pa slovenskost Rezije kategorično zanika in trdi, da Rezijani s slovenstvom nimajo ničesar skupnega, ampak so nekaj posebnega.
Nekateri trdijo, da so ruskega izvora, nekateri, da so zgodovinsko del Furlanije, nekateri, da so poseben narod oziroma posebna »rasa«. Med obema stranema prihaja do velikih nesoglasij; »slovenski« kulturni delavci v Reziji so redno žrtve verbalnega in psihičnega nasilja, občasno tudi fizičnega. Trenutna občinska uprava, ki je izredno protislovenska, »slovenskemu« kulturnemu društvu pred kratkim ni želela podaljšati pogodbe za upravljanje kulturnega doma, ki ga je občini Rezija leta 1981 podarila Slovenija, temveč je upravljanje doma želela poveriti protislovensko usmerjenemu društvu Identità e Tutela Val Resia. Ista občinska uprava je pred enim letom tudi vložila zahtevo, da se občino izključi iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji.
Namen posveta je osrednjeslovenski javnosti, predvsem študentom Fakultete za državne in evropske študije, pobliže predstavili rezijansko politično in kulturno stvarnost.