100. obletnica Trohovega odhoda v Severno Ameriko

datum: 01.10.2013

kategorija: Novice SIM


Zavod Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja letos prvič sodeloval na Dnevih evropske kulturne dediščine. S prireditvijo Gozdarske in lovske zgodbe notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Troha Rihtarjevega je zavod obeležil tudi 100. obletnico Trohovega odhoda v Severno Ameriko.

 

Troha je domovino zapustil 3. oktobra 1913.

Prireditev je potekala na prostem na Rihtarjevi gmajni – tu je organizator uredil 1300 m2 gozdne površine.

V okviru prireditve so bile razstavljene dokumentarne fotografije notranjskih gozdarjev, furmanov in tesarjev, ki jih je zavod pridobil v Slovenskem etnografskem muzeju.

Prav tako je bilo razstavljeno gozdarsko, furmansko in tesarsko orodje, ki so ga uporabljali naši predniki na prehodu iz 19. v 20. stoletje.

Na Rihtarjevi gmajni zavod tudi v prihodnje načrtuje prireditve.

 

Letošnjim številnim prirediteljem v okviru tedna evropske kulturne dediščine (od 28. septembra 2013 do 5. oktobra 2013) se je prvič pridružil tudi Zavod Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja s prireditvijo Gozdarske in lovske zgodbe notranjskega izseljenskega pisatelja Franka Trohe Rihtarjevega.

Za kraj prireditve si je organizator zbral gozd, kamor tudi gozdarske in lovske zgodbe sodijo. V neposredni bližini Rihtarjeve domačije leži tudi Rihtarjeva gmajna. Tu je zavod uredil 1300 m2 gozdne površine v t. i. učilnico v naravi, pri urejanju je skrbno sledil gozdnemu utripu in v prostor ni vnašal nenaravnih materialov.

Žal je izjemno skrbno načrtovano prireditev v nedeljo nekoliko skalilo izjemno deževno vreme, a prireditelj jo je vseeno izpeljal, udeležilo pa se je je 30 obiskovalcev.

Obiskovalci so se najprej zbrali na Rihtarjevi domačiji, kjer jih je na pot z zvoki diatonične harmonike pospremil in ogrel Domen Šraj iz Kozarišč, nakar so se peš odpravili na Rihtarjevo gmajno. Tu jih je pričakal prava gozdna dvorana, z razstavljenimi fotografijami, ognjiščem, žagami, sekirami, letvenim košem, žago amerikanko itd.

V prijetnem vzdušju je nato potekal ogled razstave in pomenki o tem in onem orodju. Za vse udeležence je zavod natisnil tudi štiri Trohove zgodbe Trpljenje duše, Mladi gozdar, Izvrsten lovec in Naš izlet.

Frank Troha s svojimi gozdarskim in lovskimi zgodbami vedno želi pritegniti z zanimivo motivacijo, dobro skicirano človeško figuro in značajsko podobo, še posebej pa z rastočo in napeto zgodbo, s humornim zasukom ali zgolj s potekom junakove (družinske) življenjske usode.

Droben fragment med spominskimi zapisi (»kot sen iz otroških dni«) z naslovom Trpljenje duše (Glas naroda, 1932) odseva posebno pisateljevo opazovalno tenkočutnost in voljo po sprejemanju ljudske modrosti in domišljije. Kot fantič je v spremstvu starega kmeta v gozdu »tako vestno poslušal in (sem) ga tako verno motril z očmi«, ko je sledil pripovedovanju o tem, kaj pomeni škripanje dreves in kako rešiš mrtve duše, da ne bodo več trpele. Starčkova pripoved mu da misliti tako močno, da ga spomin nanjo neprestano spremlja in modri (»To vse se je ponavljalo od roda do roda in tako tudi nam ostajalo trajno v spominu.«). V zaključnem delu fragmenta s svojim značilnim in modrim spoznanjem o ljudskem praznoverju dostavi: »Od tistih davnih dni, sem blodil po gozdovih. Nešteto škripajočih dreves sem že opazil in jih tudi nešteto posekal, toda danes sem drugega mišljenja. Prepričan sem, da z vsem svojim delom, kar sem ga v gozdovih opravil, nisem niti ene duše odrešil trpljenja.«

Med gozdarskimi zgodbami je tudi pripoved o mladem fantu brez staršev, ki služi pri premožnem kmetu (Mladi gozdar, Glas naroda, 1932) in s svojim čutečim značajem zaman poskuša ustaviti surovega gospodarja, ki podre drevo, na katerem je gnezdo s ptički. Kasneje pa ta človek ob uničevalnem vojaškem napadu na vas fantu prizna vrednost obzirne človečnosti in ga sprejme kot svojega sina (njegov sin pade na fronti v prvi svetovni vojni), kot zeta in novega gospodarja.

Tudi lovske zgodbe so zanimiv del spominskih zapisov, v katerih opise napetega dogajanja in razgibanih obratov spremljajo psihološki portreti oseb, značilni dialogi in predvsem pretehtano razvita zgodba. Ob anekdotičnih zapletih tovrstnih zgodb je opaziti značilne domišljijske prvine, dogajalno pretiravanje ali ponavljanje motivov. Na anekdotično svojevrsten način poteka tudi zgodba Izvrsten lovec (Glas naroda, 1929), katere glavni protagonist je prileten gozdni čuvaj, ki nima izkušenj s streljanjem in ga lovski kolegi najprej malo preskušajo, ga tudi izzivajo in mu podtaknejo pokvarjeno puško, kar mu skoraj vzame veselje do lova. Potem se mu s poklonjeno novo puško posreči, da z enim samim strelom pokosi tri srne hkrati. Pripovedovalec je zgodbo doživel kot pomočnik lovske druščine (»Jaz sem bil takrat še mlad fant, še v šolo sem pohajal.« – pojasni avtor zapisa) in mu je zgodba dobro ostala v spominu predvsem zato, ker jo je glavni protagonist, čuvaj Kožuhar, na svoja stara leta znova in znova pripovedoval kot eno izmed svojih posebej spomina vrednih lovskih dogodivščin.

Značilnega zapisovalčevega uvodnega komentarja v tej zgodbi ni, tudi med samo pripovedjo je prisotnost pripovedovalca manj opazna. V zaključnem delu pa se sklep odmakne od zgodbe le z bežno mislijo na že umrlega lovca: »Od tedaj je preteklo že mnogo let. Po gozdu še vedno lazijo strastni lovci. Toda takih je malo kot je bil Jakob Kožuhar.«

Otroško raziskovanje gozda, ljubezen do živali, posebno ptic, je Troha v svojih spominih na otroštvo zabeležil pod naslovom Naš izlet (Nova doba, 1931). Pripoveduje o skupini dečkov, ki so se razpršili po gozdu in kadar je kdo opazil kaj zanimivega, so se spet zbrali, nabirali lešnike, plezali po drevju in preiskovali drevesne votline, kjer so opazovali gnezda različnih živali, končno tudi nevarnega strupenega gada. Tudi tej zgodbi sledi poučno svarilo.

Posebnost gozdarskih zgodb so sicer najpogosteje tudi opisi delovnih postopkov in mnogih nevarnosti, ki otežujejo delo gozdarjev. V Trohovem oblikovanju delavske in socialne tematike pa pripoved vedno spremlja tudi občuteno opazovanje in dojemanje čustvenih stanj literarnih oseb v dramatičnih trenutkih epskega dogajanja.