»Zbogom, Kranjska dežela, nikoli več te ne bom videl!«

datum: 20.01.2014

kategorija: Novice SIM


V četrtek, 16. januarja 2014 smo v prostorih Združenja Slovenska izseljenska matica, organizirali predavanje ob izidu knjige izseljenca Franka Trohe Rihtarjevega Božični in velikonočni spomini. Predavanje je bilo izredno dobro obiskano, udeležil pa se ga je tudi svetovalec na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Zvone Žigon.

AVeber predavanjeAveber1Urednica, fotografinja, vodnica in raziskovalka Alenka Veber iz Zavoda Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja na Notranjskem, nam je predstavila knjigo, v kateri je zbrala kratke zgodbe, ki jih je svoj čas zapisal in v  slovenskih  časopisih v Ameriki objavil  njen prastric Frank Troha Rihtarjev.

V sklopu predavanja je o svetlila zgodovino slovenskega izseljenstva konec 19. in v začetku 20. stoletja, kot ga je sama spoznavala v času raziskovanja življenjske zgodbe enega izmed 300.000 Slovencev, ki so šli v Severno Ameriko in tudi v druge države.

 V knjigi je objavljeno tudi Trohovo daljše pripovedno delo Spomin na Veliko noč in domače kraje v domovini. Po njem je Alenka Veber začrtala prvo slovensko pešpot Iz Babnega Polja do Goričic, Po poteh izseljenca Franka Trohe Rihtarjevega. V letu 2014, tretjo soboto v maju, bo Zavod organiziral že šesti pohod.

Knjiga je rezultat avtoričinega raziskovalnega dela, ki ga je začela v letu 2006, izhaja pa ob spominu na 100. letnico njegovega odhoda v Severno Ameriko in 120. letnico njegovega rojstva. V njej so zbrani Trohovi božični in velikonočni spomini, ki so izhajali v slovenskih izseljenskih publikacijah Nova doba (Cleveland) in Glas naroda (New York) med letoma 1928 in 1961.

Troha je zapustil domovino v prvem obdobju množičnega izseljenskega vala, ko je začelo izseljevanje iz južne, srednje in vzhodne Evrope po letu 1882 naraščati. Po mnenju nekaterih raziskovalcev se je od osemdesetih let do 1. svetovne vojne s slovenskega ozemlja, v glavnem z Dolenjske, Bele krajine, Primorske, Prekmurja in Notranjske, izselilo 300.000 Slovencev oz. tretjina tedanjega naravnega prirastka na slovenskem ozemlju. Izseljevali so se večinoma v ZDA, v manjši meri v Brazilijo, Vestfalijo, Egipt in na Nizozemsko.

Med vzroki množičnega izseljevanja so najpogoste slabe gospodarske in socialne razmere, niso pa to edini vzroki. 

O vzrokih in posledicah izseljevanja na Slovenskem govorijo številni potopisi, ki so jih objavljali izseljenci v različnih časnikih, koledarjih in revijah. Po mnenju Marjana Drnovška bi nam proučitev spominskih zapisov odkrila še več vzrokov za izseljevanje.

Zato je izid Trohovih spominov še toliko bolj pomemben. Z nakupom Trohove knjige boste prispevali k obnovi pisateljeve rojstne domačije – Rihtarjeve domačije v Babnem Polju.

 božični soponmin