Je Slovenija dežela priložnosti za Slovence doma, v zamejstvu, po svetu?

datum: 03.02.2014

kategorija: Novice SIM


Taka in podobna vprašanja so (si) zastavljali udeleženci okrogle mize z naslovom »Slovenija, okno v svet,« ki jo je pripravil Radio Ognjišče v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani.

 

Uvodna referata sta pripravila državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence  v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih ter predsednik Svetovnega slovenskega  kongresa dr. Boris Pleskovič. Slednji je dejal, da Slovenci v domovini o rojakih  po svetu ne vemo skoraj nič. Spoznavati bi morali konkretne ljudi, saj imamo na  tujem vrhunske znanstvenike, zdravnike, gospodarstvenike, je dejal dr. Pleskovič  in pri tem poudaril vlogo medijev. V Sloveniji ni narodno odprte vizije, brez tega pa  ni napredka, je menil, zato povezava s slovensko diasporo trenutno poteka le z zasebnimi stiki. Še posebej pomembno se mu zdi sodelovanje vseh organizacij, ki  skrbijo za stike z izseljenci – Slovensko izseljensko matico, Svetovnim slovenskim  kongresom, Rafaelovo družbo in Društvom Slovenija v svetu.
Omenil je tudi beg možganov, predvsem mladih, in poudaril, da je bodočnost v tem, da povežemo vse Slovence. Dr. Boris Jesih je v povezavi z naslovom okrogle mize razmišljal, da je okno nekaj majhnega, ozkega, da je navzven in navznoter treba odpreti vso hišo in se povezati brez meja. Kot je dejal, smo se Slovenci v zgodovini izseljevali in se še bomo; bolj bi nas moralo skrbeti, da so se nekateri zaradi razmer prisiljeni izseliti. Kaj lahko pri povezovanju Slovencev doma s tistimi v zamejstvu in po svetu stori naša država? Po mnenju dr. Jesiha mora uvajati projekte, ki pomenijo dodano vrednost, ne zgolj razdeliti sredstev in skrbeti za obiske rojakov (na uradu je, med drugim, v teku projekt, s katerim povezujejo slovenske gospodarstvenike po svetu). Vesel je bil tudi skupnega predloga štirih nevladnih organizacij za letošnje srečanje Dobrodošli doma in za konec poudaril, da potrebujemo medsebojno sodelovanje in ne pomoči. Srečanje se je nadaljevalo z okroglo mizo, na kateri so sodelovali dr. Peter Vencelj, nekdanji državni sekretar, pristojen za Slovence v zamejstvu in po svetu, asistent za  ustavno pravo in človekove pravice na Fakulteti za družbene študije v Novi Gorici mag. Dejan Valentinčič, Joško Sirk, podjetnik na italijanski strani Brd, vodja Centra za svetovne izzive in inovacije v Celovcu dr. Miroslav Polzer, poslovodja Katoliške akcije v krški škofiji Pavel Zablatnik pa je zaradi vremenskih razmer svoj prispevek  za okroglo mizo poslal in ga je prebral voditelj okrogle mize Matjaž Merljak. Dr.  Peter Vencelj je spomnil, da bo jeseni 20-letnica Urada za Slovence v zamejstvu in  po svetu ter poudaril, da bi morali tudi danes delovati tako kot v njegovih začetkih – z zaupanjem in brez toliko birokracije. Mag. Dejan Valentinčič je bil kritičen do današnjega odnosa v domovini do zamejstva in izseljenstva. Večina ljudi zaradi pomanjkanja domoljubja in domovinske vzgoje med zamejci in izseljenci sploh ne loči, je dejal, skoraj vsaka nova vlada pa bi funkcijo ministra za Slovence po svetu najraje ukinila. Joška Sirka je okno iz naslova okrogle mize spomnilo na bančno ali poštno okence, kamor vsi pridejo, da bi nekaj vzeli; potem pa je resno zaključil, da moramo sprejeti svojo majhnost ter majhne možnosti povezati in stkati veliko mrežo med Slovenci in sosedi. Dr. Miroslav Polzer pa se je vprašal, če je Slovenija okno v svet za mlade koroške Slovence ter odgovoril, da ti niso čustveno navezani na Slovenijo. Po njegovem mnenju bi koroški Slovenci priložnosti v Sloveniji pograbili, če bi bile dobre zanje in dodal, da je kriza priložnost, da medsebojne odnose na novo osmislimo. Pavel Zablatnik pa je v svojem pismu med drugim pozval, naj slovenski vsakdan v enotnem kulturnem prostoru utripa z enim samim močnim srcem, da lahko odločilni življenjski sok seže tudi v skrajni kot Karantanije. V razpravo se je vključila tudi nekdanja ministrica za Slovence v zamejstvu in po  svetu, zdaj poslanka in predsednica NSi Ljudmila Novak, ki je poudarila spletanje vezi med mladimi doma in po svetu ter možnosti na področju šolstva (izmenjave, naravni govorci v zamejskih šolah ipd.). Predsednik komisije državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, poslanec SDS Danijel Krivec, pa je menil, da si z nesodelovanjem med organizacijami zapiramo tudi poti do evropskih sredstev. Nekdanji minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, danes svetovalec predsednika republike Boruta Pahorja za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, akad. dr. Boštjan Žekš pa je med drugim dejal, da ni nič slabega, če mladi odhajajo v svet, na nas pa je, da se vrnejo!