Slovenski Dunaj

datum: 11.07.2013

kategorija: Novice SIM


Slovenci smo z Dunajem povezani že dolga stoletja. Trdnejša vez je začela nastajati od ustanovitve univerze leta 1365. Predvsem Cerkev je iz krajev dežel Kranjske, Koroške in Štajerske, tedaj pač Slovenije še ni bilo, pošiljala mlade bodoče duhovnike na študij teologije. Na Dunaj pa so prihajali tudi drugi študirat druge znanosti. Že od konca 14. stoletja je bilo na Dunaju preko sto študentov z ozemlja današnje Slovenije, ob koncu 19. stoletja pa malo manj kot dva tisoč! Habsburška dinastija je v svoji večstoletni vladavini omogočila tkanje različnih vezi med cesarstvom in svojimi podaniki. V tem času se je razvijala znanost na vseh področjih, raslo je gospodarstvo, nastajale so nove komunikacije, odpravljen je bil fevdalizem. Marija Terezija je pospeševala šolstvo, kmetijstvo in odpravljala lakoto, njen sin Jožef II. je uvedel obsežne reforme, ki so posegale tudi na področje Cerkve. Dobili smo nove prakse v delu javne uprave, dobili smo urejen kataster in druge novosti pri urejanju prostora, trgovine in prometa. Pomlad narodov se je leta 1848 zgodila na Dunaju, kjer je bila napisana tudi deklaracija o zedinjeni Sloveniji.

Zakaj Slovenski Dunaj?

Dunaj Slo

         Slovenci smo z Dunajem povezani že dolga stoletja. Trdnejša vez je začela nastajati od ustanovitve univerze leta 1365. Predvsem Cerkev je iz krajev dežel Kranjske, Koroške in Štajerske, tedaj pač Slovenije še ni bilo, pošiljala mlade bodoče duhovnike na študij teologije. Na Dunaj pa so prihajali tudi drugi študirat druge znanosti. Že od konca 14. stoletja je bilo na Dunaju preko sto študentov z ozemlja današnje Slovenije, ob koncu 19. stoletja pa malo manj kot dva tisoč! Habsburška dinastija je v svoji večstoletni vladavini omogočila tkanje različnih vezi med cesarstvom in svojimi podaniki. V tem času se je razvijala znanost na vseh področjih, raslo je gospodarstvo,  nastajale so nove komunikacije, odpravljen je bil fevdalizem. Marija Terezija je pospeševala šolstvo, kmetijstvo in odpravljala lakoto, njen sin Jožef II. je uvedel obsežne reforme, ki so posegale tudi na področje Cerkve. Dobili smo nove prakse v delu javne uprave, dobili smo urejen kataster in druge novosti pri urejanju prostora, trgovine in prometa. Pomlad narodov se je leta 1848 zgodila na Dunaju, kjer je bila napisana tudi deklaracija o zedinjeni Sloveniji.

         Mnogi študenti dunajske univerze so postali tam profesorji, dekani fakultet in rektorji univerze, cesarjevi zaupniki, diplomati, znanstveniki, umetniki, arhitekti, ki so s svojim delom vplivali tudi na zunanjo podobo prestolnice, vojaški strokovnjaki, naši ljudje so opravljali  najrazličnejše poklice in obrti. Pridobili so si ime in ugled, nekateri med njimi tudi plemiške nazive.

         Na žalost malo vemo o tam delu naše zgodovine. Po letu 1945 so bile naše oči uprte bolj proti Beogradu kot proti Dunaju. Slednjega smo poznali bolj po tihotapcu soli Martinu Krpanu, ker je tja šel premagat Brdavsa in ustrahovat dunajski dvor, pa še cesarici je posekal najlepšo lipo. V resnici pa je bil Dunaj naša druga, nekakšna rezervna domovina, kamor smo hodili uresničevat tiste svoje sanje, ki jih doma v utesnjenem ozračju šentflorjanstva nismo mogli. Ker smo s svojim delovanjem pomembno prispevali k blagovni znamki z imenom Dunaj, je v marsičem to lepo mesto tudi slovensko. To je leta 1994 poudaril tedanji kultni dunajski župan Helmut Zilk v svojem predgovoru k prvi izdaji.

         Knjiga Slovenski Dunaj, prva izdaja je izšla leta 1995, ima namen »pod eno streho« pokazati vse bistveno, kar smo počeli Slovenci v tem obdonavskem mestu, ki je kar nekaj časa bilo tudi naše glavno. Poskuša odgovoriti na to, kaj smo storili z znanjem, ki smo ga pridobili tamkaj, kako je Dunaj vplival na naš nacionalni, politični, gospodarski, znanstveni in kulturni razvoj. Predstavlja ljudi in pove, kako so zaznamovali to mesto in kako je ono zaznamovalo njih.

         Zdaj je pred vami izpopolnjena izdaja, saj je od prve minilo že preko petnajst let. Knjiga prinaša preko 1500 imen, za večino od njih še niste slišali ali pa niste vedeli, kaj so počeli na Dunaju in drugje po svetu, kamor so z Dunaja odšli.

         V globaliziranem svetu, zlasti pa v Evropski uniji, vam bo ob stikih s poslovnimi partnerji, prijatelji, ki jih obiskujete in z njimi preko socialnih omrežij ali kako drugače vzdržujete stike, vsebina Slovenskega Dunaja dragocen kompas o naši pomembni zgodovinski vlogi v enem največjih cesarstev in v času in prostoru najbolj razvitega dela sveta, kar je ozemlje habsburške dinastije vsaj zadnja tri stoletja nedvomno bilo.

Čeprav lahko danes sami neposredno gremo na vse strani sveta na vse načine, ostaja Dunaj za nas še vedno privlačno mesto številnih odprtih možnosti. Tudi danes smo tam Slovenci, državljani sveta!

 

O avtorju

Drago Medved (1947) je eden najplodovitejših slovenskih publicistov s področja enogastronomije in domoznanstva. Doslej je napisal preko 22 samostojnih knjižnih enot, med najpomembnejšimi so Trta življenja; Najlepše trte na Slovenskem; Vinski brevir (tudi v angleščini); Šampanjec, sreča sveta; Stoletne gostilne na Slovenskem (tudi v nemščini in angleščini); Slovenski Dunaj (tudi v nemščini); Donava; Anton Bezenšek; New Swing Quartet; Sto resnic o vinu; Darinka Pavletič Lorenčak; Jože Svetina; Refošk, rdeči kralj; Družina Istenič (tudi v hrvaščini in angleščini); Vinske bravure; Zlata radgonska resnica in Bizeljsko-Sremič. Izdal je tudi pesniško zbirko Botritis. Prvo poezijo je objavljal v Mladinini prilogi Mlada pota od leta 1965. Bil je soustanovitelj in dolga leta glavni urednik celjske literarne revije Obrazi. Sprva je bil črkostavec v Celjskem tisku, pozneje Cetisu. Novinarstvo je študiral ob delu, bil je odgovorni urednik Novega tednika in novinar v kulturni redakciji Dela. V reviji Naša žena je 10 let urejal rubriko Dediščina. Za Studio Maj je napisal scenarije za deset TV oddaj Resnice o vinu. Uredil je mnoge knjige drugih avtorjev in jih tudi likovno opremil. Zadnjih deset let se ukvarja tudi s slikarstvom. Je vitez in magistratni dostojanstvenik Ordo equestris vini Europae.

 

Zakaj kupiti knjigo Slovenski Dunaj?

Zato, ker boste za solidno ceno dobili veliko informacij, ki jih na medmrežju nikoli ne boste našli na enem mestu, vsaj na hitro ne.

Zato, ker boste izvedeli, da je bil Celjan Tomaž Prelokar že v 15. stoletju cesarjev zaupnik, učitelj poznejšega cesarja Maksimiljana I., ki je ime dobil v Celju.

- da je Ljubljančan Jurij Slatkonja, duhovnik, prišel na Dunaj zaradi glasbe in postavil osnove za nastanek »Dunajskih pojočih dečkov« in postal prvi uradni dunajski škof.

- da je bil Andrej Perlah iz Svečine pomemben dunajski zdravnik in astronom, ki je izračunal dunajski poldnevnik.

- da je na Dunaju župnik Luka Knafelj v 17. stol. ustanovil štipendijski sklad za mlade iz slovenskih dežel in kupil v središču Dunaja hišo, kjer njegova ustanova še danes deluje.

- kaj so počeli na Dunaju Jurij Vega, baron Andrej Čehovin in podmaršal Joža Tamše pl. Savskodolski.

- da je Valentin Žiga Popovič, po rodu iz Arclina pri Vojniku, sestavil program dunajske univerze.

- da je Jerneja Kopitarja cesar po končani vojni s Francozi poslal v Pariz, da vrne na Dunaj ukraden knjižni fond

- da je bil Fran Miklošič prvi predstavnik dunajske univerze v gosposki zbornici dunajskega parlamenta, kamor je cesar osebno imenoval poslance

- da je bil v isti zbornici tudi škof Anton Martin Slomšek, kjer se je dejavno zavzemal za jezikovne pravice Slovencev

- da je bil osebni telesni stražar cesarja Franca Jožefa Andrej Marinc iz Matk pri Preboldu, oče politika Andreja Marinca

- kako so prišli bratje Janša na likovno akademijo in kako je Anton postal prvi učitelj čebelarstva v cesarstvu

- kje na Dunaju sta postala prijatelja France Prešeren in Anton Auersperg – Anastasius Grün

- da so slovenski impresionisti razstavljali leta 1904 na Dunaju

- kaj so na Dunaju počeli slovenski slikarji in da je bil slikar Franc Kavčič kar 17 let direktor dunajske likovne akademije

- zakaj je Friderik Baraga z Dunaja odšel v Ameriko

- kako je na Dunaju Ivan Cankar nosil svilene kravate

- o očetovski vlogi Josipa Stritarja

- kako so slovenski poslanci na Dunaju igrali v kavarnah biljard in karte

- kaj pomeni dediščina fizika Jožefa Stefana

- kako je na Dunaju v vesolje stopil Herman Potočnik Noordung

- da je Tehniško visoko šolo na Dunaju, kjer je diplomiral in potem učil arhitekt Maks Fabiani, zgradil ljubljanski inženir Jožef Šemerl

- kako sta se na Dunaju razumela Fabiani in Plečnik

- kako je v dunajskem zaporu Prežihov Voranc napisal roman Doberdob

- kako je tenorist Anton Dermota osvojil Dunaj in že leta 1955 prejel Zlato Mozartovo medaljo

- da je v Ljubljano pripeljal prvi avto prav z Dunaja in kdo je bil grof Anton Codelli

- kako je profesor skladatelja Blaža Arniča dirigiral njegovo diplomsko delo

- da je fizik Milan Vidmar igral simultanko z Levom Trockim v Cafe Centralu

- da je Janez Evangelist Krek na Dunaju sprejemal vrednote socialno usmerjene družbe

- da je bil Ivan Žolger, po rodu iz Devine pri Slovenski Bistrici, edini Slovenec na položaju vladnega ministra

- da je na Dunaju med 2. svetovno vojno izhaja ilegalna slovenska literarna revija

- kdo je pater Ivan Tomažič, ki je leta 1966 na Dunaju zgradil študentski dom Korotan

- kdo so bili slovenski kostanjarji in suhorobarji na Dunaju

- zakaj je rek »Kdor gre na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj« prazna floskula

 

Ko boste prebrali knjigo Slovenski Dunaj, boste povsem drugače gledali na našo zgodovino in na slovenstvo.

 

Kje kupiti knjigo SLOVENSKI DUNAJ po ceni 40,00 € z vključenim ddv jem in stroški pošiljanja !!!

Na podlagi vašega naročila po emailu

direktor@grafika-gracer.si ali

po tel. 00386(0) 41 617878