Društvo Slovencev Triglav iz Banja Luke na Gorjanskem

datum: 04.06.2012

kategorija: Novice iz društev po svetu


dv

V petek, 1. junija 2012, se je ob 17. uri pri Štrekljevem borjaču začela prireditev, ki so jo vaščani iz Gorjancev organizirali v dobrodošlico Slovenskemu društvu Triglav iz Banja luke. Prireditve smo se udeležili tudi predstavniki Slovenske izseljenske matice.
Mešani pevski zbor Gorjansko, je zapel nekaj pesmi, prisotne je pozdravil župan občine Komen, za tem pa smo si ogledali Štrekljevo muzejsko zbirko.
gorja zbor sedijo
štrkel gorjans

Sprehodili smo se do Štrekljevega kipa in pokopališča iz prve sv. vojne. Štrekljev daljni sorodnik Pavel Kosovec je predstavil priznanega domačina in dalnjega sorodnika Karla Štrekla, slavista in predavatelja na dunajski univerzi ter izrednega profesorja slovanskih jezikov graškega vseučilišča. Napotili smo se do pokopališča vojakov soške fronte in si v cerkvici Sv. Andreja na Gorjanskem, ogledali poslikave Toneta Kralja.
kip štrksoška grob
Domačini so poskrbeli, da so si gostje okrepčali z domačim pršutom, teranom in domačimi češnjami, nato pa vse povabili v dvorano Vaške skupnosti, kjer se je program nadaljeval.
Pozdravila nas je predsednica Vaške skupnosti Silvana Pahor, ki je ganjena zaradi obiska iz Banja luke izrazila upanje, da se s tem obiskom vezi in prijateljstva med domačini in Banjalučani še poglobijo.
Predstavnik Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Aleš Selan je pozdravil goste in domačine z besedo, da so Banjalučani eno izmed izredno dejavnih slovenskih društev na področju bivše Jugoslavije, prav tako pa tudi izredni gostitelji. Zahvalil se je organizatorjem za lep sprejem in zaželel prijetno druženje.
Otroci slovenskega dopolnilnega pouka iz društva Triglav so pripravili krajši program. Zapeli so nekaj narodnih slovenskih pesmi in v lepem slovenskem jeziku povedali nekaj o sebi in pouku slovenščine, ki ga radi obiskujejo.
učecni bL

Vera Adamič Papež, članica slovenskega društva Triglav iz Banja Luke in ena izmed pobudnic gostovanja je pripovedovala, kako se je z družino, po osamosvojitvi Slovenije, iz Banja luke preselila nazaj v domovino. Orisala je pot, ki je njeno družino popeljala v Banja luko. veradamič To je bil čas, ko so Banja luko spoznali mnogi Kraševci, zaradi različnih življenjskih okoliščin, večina pa zaradi bega pred fašizmom. V Banja luki so se kot pridni in marljivi posamezniki, zardi svojega znanja o sadjarstvu, vinarstvu in domačo obrtjo hitro znašli.
Sledilo je sproščeno pripovedovanje zgodb domačinov iz vasi Gorjansko, ki so kot otroci živeli v Banja Luki.
V domu vaške skupnosti je tudi razstava Antona Štreklja, ki jo je ob 100-letnici smrti kmetijskega strokovnjaka pripravila in postavila bibliotekarka Marija Umek iz Kosovelove knjižnice Sežana – Knjižnice Komen.
Domačini so v znak prijateljstva predsednici društva Slovencev v Banja luki Mariji Grbič podarili simbolično darilo in povabili vse prisotne k večerji, ki so jo pripravili marljivi domačini.
V sproščenem ozračju se je druženje nadaljevalo do poznega večera.