Rože za rojake v Franciji

datum: 16.05.2015

kategorija: Novice iz društev po svetu


Ženski pevski zbor Rože iz Nove gorice je letos praznoval 30. obletnico delovanja in 10. obletnico imena. Za tako lep jubilej so si članice zažele nastopiti med rojaki v Franciji in obiskat Pariz. Prosile so nas, če jim pomagamo navezati stik s slovenskim društvom v Merlebachu.
Konec aprila so zapele za rojake iz Slovensko rudarskega pevskega društva Jadran.

 Vtisih iz gostovanja  je zapisala Leonora Fabjan, članica pevskega zbora Rože.

 »MOJ«- FREYMING-MERLEBACH

Naše bivanje  v Freyming-Merlebachu je bilo z eno besedo "kot v pravljici". Vsa organizacija je bila brezhibna, časovno tako postavljena, kot smo si jo lahko samo želeli. Za njo ima v veliki meri zasluge prizadevni predsednik njihovega "SLOVENSKO RUDARSKO PEVSKEGA  DRUŠTVA JADRAN "  gospod Franci Pouh, podpredsednica gospa Marlenka in drugi  člani društva.


V Freyming- Merlebach smo prispeli v soboto 25.04. okrog 13 h in že nas je čakala pogostitev s toplim obrokom po naporni nočni vožnji iz Nove Gorice. Sledil je počitek v pričakovanju družabnega večera s člani Me PZ Jadran. Ob prihodu so nas pričakali s pesmijo, ki se je razlegala po lepo pripravljeni, okrašeni dvorani. Sprejem je bil ganljiv, počaščeni in presunjeni od množice prijetnih občutkov smo sedli k večerji, po kateri je sledil kratek nastop njihovega in našega zbora. Za nameček pa smo zapeli "Slovenija od kod lepote tvoje " člani obeh pevskih zborov skupaj. V prešernem razpoloženju smo vsi  veselo zarajali po dvorani.

ŽePZ Rože so zapele skupaj z MePZ Jadran iz Freyming - Merlebacha v Franciji (Foto Urška Testen)"ROŽE" smo se med našimi rojaki izredno lepo počutile, saj je od njih vela neka drugačna, bolj sproščena energija, toplina, ki smo jo v pogovoru med seboj prav vse občutile. S tistimi, ki so še ohranili materin jezik smo veselo pokramljale, z ostalimi, ki slovenskega jezika ne znajo, smo se sporazumevali nemo, s pogledom, toplim stiskom roke in sproščenim  nasmehom.

V enkratnem, prijetnem razpoloženju smo se v poznih večernih urah odpravile k počitku, saj nas je čakal nov dan, ki naj bi bil po mnenju mnogih naporen.

V nedeljo, 26.4.  zjutraj smo pol ure pred mašo odšle v kapelo, kjer nam je njeno zgodovino izčrpno in prijazno obrazložil župnik Jože Kamin, ki tam mašuje. Sledila je maša v slovenskem jeziku, pri kateri smo pele.

Po nedeljskem, tipično slovenskem kosilu v prostorih njihovega društva, je nastopil čas, da se oblečemo v naše pevske uniforme in opravimo kratko vajo pred koncertom, ki je bil napovedan sredi popoldneva v cerkvi sv. Mavricija.

Za naš nastop lahko z gotovostjo  rečemo, da je čudovito uspel. V veliki cerkvi, ki je bila skoraj polna, so se slišale slovenske, predvsem narodne pesmi. »ROŽE« smo jih pele s posebnim žarom, nabite z neko novo energijo in prežete s posebnimi, novimi občutji,  ki jih je prinašalo gibanje med člani društva Jadran. Za petje, ki je prihajalo iz naših src, z namenom, čim bolje približati stik z  našo domovino,  smo bile nagrajene z bučnim aplavzom že med koncertom, posebej pa po njem. Seveda smo jim ugodile in zapele dve dodatni pesmi, "Slovenijo od kod lepote tvoje", celo družno z obiskovalci. Skratka nepozabno, posebej, ko smo med našim petjem in po koncertu opazile solze mnogih rojakov, ki so se nas tako dotaknile. Topel stisk rok iz obiskovalci koncerta in že smo se odpravile v prostore društva  na sklepni dogodek  našega bivanja med našimi rojaki, pogostitev s častnim vinom

.Koncert 26.4.2015: Koncert ŽePZ Rože v cerkvi sv. Mavricija v Freyming - Merlebachu - zbor vodi Andreja Rustja  (Foto B. Iskra)Skupno fotografiranje, objemanje, obljuba, da pošljemo notne zapise pesmi, ki so bile članom njihoveha pevskega zbora posebej všeč ter povabilo »ROŽ«, da pridejo k nam na obisk v Slovenijo, prisrčni pozdravi v slovo in  odpeljale smo se proti Parizu.

Dan se je iztekal, pa ni bil niti malo naporen, kot smo sprva mislile in kot so nam drugi napovedovali. Po tako čudovitem bivanju med našimi rojaki, izpolnjene s svojim poslanstvom in mislijo, da smo po svojih najboljših močeh nekaj prispevale k stiku z domovino našim rojakom,  enostavno ni bilo prostora za utrujenost.

Z velikim veseljem bi se v Freyming-Merlebach, med naše ljudi, še rade vrnile.

 

Leonora Fabjan