Slovo od Iva Lebra

datum: 21.07.2015

kategorija: Novice iz društev po svetu


V nedeljo, 19. 7. 2015, so se v krogu družine in prijateljev v Zgornji Kungoti poslovili od Iva Lebra, rojaka iz Avstralije. Poslovilno pismo je prebral Janez Rogelj, nekdanji glavni tajnik SIM.

Dragi Ivo

lebanPismo, katerega ravnokar berem nisi nikoli prejel. Tudi nikoli ti ga nisem poslal. Tvoja bolezen in kasnejša smrt mi nista dovolila da ga končam, oziroma   ga sploh pišem.

Že v času tvoje bolezni sem imel vedno občutek krivde, da ti premalo pišem, da ti na tvoja natančna  pisma odgovarjam suhoparno in na kratko. In še to le takrat ko je bilo nujno potrebno. Vseskozi sem si govoril, saj je še čas, Ivo bo razumel. V začetku sem se tudi tolažil, da se bova več pogovarjala ob priliki enega izmed tvojih obiskov domovine.

Toliko tega se je zgodilo; tako na tvoji kot tudi na moji strani, da je šele danes-jeseni bo deset let od kar si odšel in ko se tvoji zbrali  tu v  rojstni hiši v Zgornji Kungoti nastopila prilika, da   povem nekaj stvari za katere bi želel, da jih slišiš.

Kmalu po tem ko sem leta 1989 postal glavni tajnik Slovenske izseljenske matice sem te spoznal. Pri večini aktivnostih Slovenske izseljenske matice v zvezi z Avstralijo sem naletel na delo družine Lebar. Vse večje akcije Matice v Avstraliji so potekale preko tebe. S svojo urejenostjo, natančnostjo si bil močna opora vsem nam na matici. Kmalu sem opazil, da imaš velik ugled med Slovenci , ne samo v Melbournu in Victoriji temveč po celi Avstraliji. Zato so vse naše aktivnosti na peti ,  tako oddaljeni  celini,  vedno potekali pred tebe.

Vsa gostovanja, prav vsa gostovanja slovenskih kulturnih in tudi drugih skupin niso mogle potekati brez tebe. Kar razvadil si nas. Sedaj ko te ni več imamo, oziroma imajo,  veliko težav pri organiziranju gostovanj v Avstraliji. Nikoli me ni bolela glava zaradi financ pri organiziranju različnih prireditev če si bil ti poleg .Vse je potekalo tako kot more. Tvoja redoljubnost, doslednost je bila temu vzrok.

Ob tvojih obiskih Slovenije sem te tudi osebno spoznal. Čas bivanja v Sloveniji nisi uporabil zgolj za bivanje oziroma počitnice tu v Kungoti, temveč za spoznavanje posameznih skupin in posameznikov, ki so nato kmalu prišli na obisk v Avstralijo.

Spominjam se kako sem bil ponosen ko sem te spremljal ko si predajal čeke za sredstva, ki so jih zbrali slovenski izseljenci iz Avstralije za posamezne humanitarne akcije v Sloveniji. Dobro se spominjam, ko sva v Univerzitetnemu kliničnem centru Maribor predala ček, ki se je glasil ne na ravno nizek znesek. In kako si bil ponosen, da si tod blizu doma. Posebej še če se je v obzir vzelo število izseljencev tam doli pod južnim križem in znesek, ki so ga zbrali.

Nikoli ti nisem štel za slabo, ko si nas na Matici in tudi širše učil, kako je treba vodili organizacijo posameznih projektov. Mnogo let kasneje sem videl kako prav si imel, ko si trdil, da se ne smemo naslanjati zgolj na sredstva, ki jih dobimo od države. Temveč, da si moramo prizadevati tudi da jih sami pridobimo oziroma zaslužimo.

Ko sem leta 1993 z Kamniškimi koledniki in igralcem Tonetom Gogalo obiskali Slovence v Avstraliji sem tudi na lastni koži začutil kako dobro si organiziral gostovanje, ne samo po Victoriji temveč po celotni Avstraliji. Imel si ugled med Slovenci, čeprav to dostikrat ni bilo enostavno.

Z Heleno sta bila nepogrešljiv steber slovenstva. Prav v času mojega obiska marca 1993 sta skupaj z Heleno po dvajsetih letih predajala delo pri radiju 3EA.

 Mislim , da je nemogoče v enem pismu navesti vse tvoje aktivnosti: veliko le teh je ostalo zapisanih v dokumentih naše skupnosti v Avstraliji. Mnogo jih je opisanih tudi v publikacijah Slovenske izseljenske matice . Skorajda zgodovinska je bila tvoja aktivnost pri organiziranju slikarske razstave »Bridge _Most« Z gotovostjo lahko zatrdim, da je bila to najboljša akcija izseljenstva v Avstraliji. Še več pa jih je že odšlo v pozabo.

Čeprav si že za časa svojega življenja prejel kar nekaj priznanj za svojo delo, pa mislim, da je bilo tega premalo.

Zgolj tisti, ki smo delali s teboj vemo kaj vse si storil. Kot glavni tajnik slovenske izseljenske matice, ki sem to funkcijo opravljal 23 let sem priča vsemu dobremu kar si naredil. Ne samo za Matico temveč tudi za Slovenijo. V času tvojega dela za Slovenijo so se na Uradu   zamenjalo veliko državnih sekretarjev in ministrov. Mnoge si sprejemal in vodil po Victoriji. Sam imam to srečo, da sem neprekinjeno delal u , oziroma sedaj ko sem v pokoju,  spremljam to problematiko. Zato ti tudi pišem to pismo.

 

Dragi Ivo hudo mi je, ker nismo znali dovolj ceniti tvojega dela.

-         Bil si prvi član izvršnega odbora SIM, ko smo vanj vključili izseljence

-         Prvi avstralski delegat SIM v Sloveniji

-         Predstavnik SIM v Avstraliji

-         Zastopnik edicij – Rodne grude, Slovenija quaterly, Slovenski izseljenski koledarja

-         Pobudnikk organiziranja razstave Zgodovine Slovencev v Avstraliji in mnogig drugih projektov

-         Nenadomestljivi vezni člen slovenske ambasade v Canberri in Sveta slovenskih organizacij Viktorije.

Težko mi je, ko se spominjam da si kar nekajkrat bil prizadet, ker nismo dovolj znali ceniti tvojega dela. Dostikrat smo bili tudi nerodni, ker ti pred slovensko skupnostjo v Avstraliji nismo znali dati dovolj poudarka.

Ko se bo pisala zgodovina slovenskega izseljenstva v Avstraliji bo tvoje ime zagotovo v njej. Saj je mnogo tvojih del že postalo nepogrešljivi del slovenske prisotnosti tam daleč pod južnim križem

 

Sedaj po tolikih letih te prosim, da nas razumeš in tudi da nam oprostiš če te nismo dovolj poslušali.

 

Janez Rogelj