Bistrica Mirkulovska

datum: 03.01.2011

kategorija: Novice iz društev po svetu


sferhrtf

bistrica~pesnica, pripovednica, pisateljica, prevajalka~
Leta 1929 je v Skopje prišla slovenska družina Kranjec, oče Marko, mati Milica in leto dni stara hčerka Markica zaradi imenovanja očeta za šefa kemičnega laboratorija v Carinarnici Skopje. Čez leto dni se je rodila Bistrica, pozneje pa še sestra Jadranka. Oče je čutil veliko domožje po rojstnem kraju – Ilirski Bistrici, zato je po njej Bistrica dobila svoje ime, ime mlajše sestre Jadranke pa je vezano za Jadransko morje. Kljub oddaljenosti od Slovenije, je družina obdržala svoj materni jezik, kulturo, običaje ....
Po tridesetih letih je hrepenenje po domačem kraju starše povrnilo v Slovenijo.
Usoda je hotela, da se Bistrica poroči z Makedoncem Pančetom Mirkulovskim in da za vedno z ljubeznijo poveže svoje življenje z Makedonijo. ‘’ Makedonija, sojena sem ti bila – objela si me ‘’- to so besede naše priljubljene gospe Bistrice Mirkulovske, vendar pa ima Slovenija v njenem srcu posebno mesto. Velik del njenega delovanja in ustvarjanja je vezan na Slovenijo. Ves čas razvija in širi slovenski jezik in kulturo, v deželi, ki jo je izbrala za svoj dom, in je pravi ambasador slovenske kulture v Makedoniji.
V dvojezični zbirki ‘’Stoletna pot’’ objavljeni leta 2006, ki jo je posvetila svoji mami ob 100. rojstnem dnevu, je prvič uvrstila originale in prevode 24 naslovov iz pesniškega ustvarjanja v mladosti v slovenščini.
Še vedno ambiciozna, polna entuziazma, je leta 2010, ko je praznovala 80 let, pristopila k širšemu izboru, oz. 80 naslovov svojih slovenskih del je prevedla v makedonščino in jih objavila v dvojezični zbirki "Kje, domovina si? " kot so nastale - z velikim mladostnim zanosom izraziti lastno čustvovanje. Pesmi so nastale po II. svetovni vojni, ko se je njena generacija začela učiti knjižne makedonščine in so pisatelji prve povojne generacije ustvarjali svoje prispevke. Vznemirjena in polna čustvene napetosti si je želela, da bi sama nekaj prispevala. Njena profesorica makedonščine in književnosti Vera Naceva jo je spodbujala in njeno različnost usmerila k predstavitvi slovenskih pisateljev. Tako je začela zapisovati lastna čustva v maternem jeziku – slovenščini. To se je stopnjevalo po poletnih počitnicah leta 1946, ko je prvič obiskala rojstno deželo svojih staršev – Slovenijo in občutila vse, kar si je posebno njena mati prizadela, da bi ohranila in prenesla na potomstvo, s hrepenenjem, da ne pozabijo na Slovenijo. Na njeno usmeritev h književnosti in k ustvarjanju je vpival tudi profesor Fran Petre, prvi profesor slovenske književnosti in prvi prodekan na takrat ustanovljeni Filozofski fakulteti v Skopju, ki ji je odprl pot do klasikov slovenske književnosti. Nekatere pesmi so bile objavljene v takratnih revijah - Kurirček, Obzorja ...
Prav ta ohranjeni in neobjavljeni opus je začetek njenega ustvarjanja, ki se je nadaljevalo v makenoščini ter jo uspešno afirmiralo, da je dosegla članstvo v Društvu pisateljev Makedonije, bil je solidna osnova za izvajanje pouka slovenščine na Filološki fakulteti Blaže Koneski Univerze Sv. Cirila in Metoda v Skopju, posebno pa še za visoko vrednoteno književno prevajanje.
Za številna dela: poezijo, prozo, dela za mladino, ki jih je napisala v makedonščini, je prejela več nagrad.
Zanimivo je, da je gospa Bistrica Mirkulovska več kot 30 let, do upokojitve, zelo uspešno poučevala slovenščino na Filološki fakulteti v Skopju, Katedri za makedonski jezik in južnoslovanske jezike, čeprav ni hodila v slovenske šole in ni nikoli živela v Sloveniji. Kot pravi, se je ves čas tudi sama izpopolnjevala. Z veliko predanostjo in ljubeznijo je navduševala generacije študentov za učenje slovenščine, za slovensko književnost in kulturo. Nedvomno je, da je pred pol stoletja odigrala ključno vlogo pri pouku slovenščine in da je v naslednjih desetletjih s svojim delom, entuziazmom in prizadevnostjo veliko prispevala k razvoju slovenščine na Filološki fakulteti Blaže Koneskii, kjer se sedaj slovenski jezik izvaja kot A-študij. Ob 50. obletnici poučevanja slovenskega jezika v Makedoniji, leta 2010, ji je državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boris Jesih izročil priznanje in se ji zahvalil za tridesetletno poučevanje slovenskega jezika v Makedoniji na univerzitetni ravni in za njen vsesplošni prispevek k promociji slovenskega jezika in kulture v Makedoniji. Ob jubilejih – 80. rojstnem dnevu in 60-letnem književnem ustvarjanju sta Filološka fakulteta Blaže Koneski v Skopju in Društvo pisateljev Makedonije organizirala predstavitev knjige "Kje, domovina si? ". Ob tej priložnosti ji je dekan prof. dr. Maksim Karanfilovski izročil Zlato plaketo Filološke fakultete Blaže Koneski za dolgoletni prispevek k začetku in razvoju študija slovenskega jezika, književnosti in kulture in k razvoju fakultete. Študentje polonisti pa so ob njenem jubileju prevedli v poljski jezik njene dolmoljubne pesmi in ji izročili knjigo prevodov.
Po upokojitvi je bila prva lektorica za slovenščino in makedonščino v Brnu na Češkem.
Zelo plodna je njena prevajalska pot, saj je iz slovenščine v makedonščino in iz makedonščine v slovenščino prevedla več kot 20 knjig. Makedonskemu bralcu je približala dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Prevajala je Prešerna, Gregorčiča, Aškerca, Cankarja, Bevka, Potrča, Kosovela, Bena Zupančiča, Ferija Leinška. Prevod njegovega romana "Ko jo je megla prinesla" je prva izmed knjig makedonskih prevodov v okviru projekta 100 slovanskih romanov. Sodelovala je tudi v prevajanju za Antologijo slovenske poezije. Za zelo uspešno prevajalsko delo je prejela več nagrad: Potokarjevo listino – Zveze književnih prevajalcev Jugoslavije (1987), Zlato pero (2001) in Kiril Pejčinović (2002) – Zveze književnih prevajalcev Makedonije, Zlato pero ZKP Makedonije (2008) za prevod romana Franceta Bevka Kaplan Martin Čedrmac. Ob Svetovnem Dnevu prevajalca 2010 je za številne prevode v makedonščino in slovenščino prejela prestižno nagrado ”30 september”. Je članica Društva makedonskih knjižnih prevajalcev.
Gospa Bistrica je zelo priljubljena in spoštovana med člani Slovenskega združenja France Prešeren. Ponosni smo, da jo imamo v svoji sredini in da se lahko družimo z njo. Ne samo zato, ker je pomembna pesnica, prevajalka in profesorica, ampak zato, ker je neverjeten človek z ogromno znanja, energije, požrtvovalnosti in iskrenosti. Pravzaprav je osebnost, ki zrači toplino in neverjetno predanost, ko nam recitira prekrasne pesmi, zelo doživeto in napamet. Pa naj bodo to slovenske ali makedonske pesmi. O tem smo se neštetokrat prepričali in se vedno znova čudili, od kod gospe Bistrici ta moč koncentracije in neverjetna sposobnost, da pritegne prav vsakega poslušalca, da jo zavzeto in pozorno posluša s hvaležnostjo, saj ostane bogatejši.
Prevodi njenega prednika Frana Valenčiča, priljubljenega Simona Gregorčiča in enkratnega Konstantina Miladinova so priča za to, da je Bistrica Mirkulovska graditelj mostov med Slovenijo in Makedonijo.

Kristina Pavlović - V imenu Slovenskega združenja France Prešeren iz Skopja