Slovenski dan v Banja Luki in Slatini

datum: 29.06.2011

kategorija: Novice iz društev po svetu


dc

Tudi letos je Društvo Slovencev v Banja Luki v soboto, 25. 6. 2011, organiziralo Slovenski dan. Na predvečer prireditve, v petek, so v Kulturnem centru Banski dvor, Slovenci iz Banja Luke organizirali kulturni dogodek z naslovom Glasba gradi mostove. Na koncert so bili povabljeni tudi predstavniki ostalih manjšinskih društev v Banja Luki, udeležil pa se ga je tudi namestnik Veleposlanika v Sarajevu Matija Bučar.
Nadarjeni mladi glasbeniki Slovenskega društva iz Banja Luke, so z glasbo zapolnili osrednjo dvorano zgradbe neoklasicističnega sloga. Dejan Herakovič, baritonist, Yukiko Nagaine – sopranistka, Klavirski trio Sonja Vojvodić na violini, Dejan Janković na klavirju, Lidija Paulin na violončelu in Maja Tatić vokalna solistka, so nam z nastopom obogatili večer. Rdeča nit koncerta je bila slovenska pesem. Vsak nastopajoči se je predstavili s tremi izvedbami glasbenih del, od katerih je ena bila Slovenska.
Maja Tatić in Yukiko Nagamine sta prvič javno zapele v slovenskem jeziku, vsi skupaj pa so zaključil s skupno izvedbo Avsenikove »Slovenija od kod lepote tvoje.« Poslušalci so nastopajoče nagradili z gromkim aplavzom in vzkliki navdušenja.
Slovenski dan se je letos odvijal v Slatini, zdraviliškem mestecu nad Banja Luko. Znano je, da je ta prostor zaradi zdravilišča in prijetne klime pritegnil prve Slovence v Banja Luki. Okoliški hribčki in mir kraja sta nedvomno botrovala odločitvi naših rojakov, da v tem mestecu najdejo svoj drugi dom. Po mestu nas je vodila članica slovenskega društva Triglav Zdenka Jelić, ki je zaposlena v zdravilišču, tako smo si lahko ogledali tudi notranjost zdraviliškega centra in termalnih bazenov. Zdravilišče ni odprtega tipa in je namenjeno predvsem rehabilitaciji, v soboto 25. pa je po sicer zelo mirnem kraju odmevala slovenska pesem.
Društvo Slovencev Triglav iz Banja Luke je pripravilo bogat program, katerega je s svojim prihodom počastil tudi Veleposlanik RS v Sarajevu Andrej Gasselli.
Prireditev je podprl Urad za Slovence in Ministrovo prosvete in kulture Banja Luka, Občina Banja Luka in Občina Laktaši.

Kulturni program se je začel ob 12. uri z nastopom društvenega pevskega Davorin Jenko in pevko Aleksandro Bilaanović. Društvo in zbor povezuje Slovence v Banja Luki že od leta 1998. Za člane predstavlja izobraževanja, izlete, ustvarjalnost in seveda druženje ob glasbi, ki gradi mostove.

V nadaljevanju programa so otroci dopolnilnega pouka slovenskega jezika s pesmijo in igro, pod vodstvom učiteljice Nine Gradič, nastopili s predstavo Maček Muri.

Folklorna skupina Iskraemeco iz Kranja, je zaplesala gorenjske in prekmurske plese. S tamburicami je navdušil Tamburaški orkester Dobreč iz Dragatuša. Oktet Zven iz Črnuč je v prijetno zazvenel v poletni dan. Obiskovalce so k petju pritegnili tudi Tamburaši AKUD Lola iz Beograda.

Sledilo je slovensko kosilo, za njim pa nastop Animatorja Stena Vilarja iz Medvod. Ta je s svojo Skrinjico želja, vzbudil pozornost najmlajših, k igri pa pritegnil vse generacije. Kot sam pravi, je njegov nastop namenjen najmlajšim, predvsem pa odraslim.

Za zaključek večera, je k plesu povabila glasbena skupina Pogled iz Novega mesta.
Po končanem programu, nas je na svojo dom povabil član društva Triglav Mladen Lunić in napovedal ogled slovenske znamenitosti v Slatini.
Na vzpetini nad domačijo Luničevih se je v lepoti zahajajočega sonca razkazoval avtohtoni slovenski kozolec. Je edini daleč naokoli, če ne celo v BiH. Mladenov stari oče je iz Vipave, stara mama pa iz Sinjega vrha nad Semičem.

Mladen je dolgo časa vztrajno iskal načrt za izgradnjo slovenskega kozolca, ki ga je našel v knjigi Kozolec Borut Juvanca. Po natančnem branju knjige in potem, ko je povsem spoznal namen, simbol in vsa pravila, ki so jih ob postavitvi upoštevali naši predniki, je začel iskati arhitekte in stavbarje, ki bi si upali postaviti kozolec, kot so ga izdelovali včasih.
Za izdelavo kozolca so uporabil značilne vrste lesa, pred tem pa upoštevali tudi primeren čas sečnje dreves. Ker je Mladen po izobrazbi inženir gozdarstva, mu iskanje primernega lesa za kozolec najbrž ni delal problemov. Nastal je čudovit izdelek, ki ga danes težko najdemo tudi v slovenskem prostoru, v soboto pa ga je z zanimanjem ogledal tudi slovenski Veleposlanik iz Sarajeva. Lunićevi so nam postregli tudi z domačimi dobrotami in tako se je Slovenski dan prevesil v slovenski večer.

Dvodnevni program in organizacija dogodka je bila za člane društva prav gotovo organizacijsko zahteven projekt, ki pa je tudi s pomočjo lepega vremena uspel v celoti.
Tovrstna praznovanja, ki jih organizirajo slovenska društva izven meja domovine, imajo poseben čar. Člani se zavedajo svojih korenin in s pomočjo prijateljev in podpornikov društva za nekaj časa ustvarijo slovensko vzdušje v kraju njihovega bivanja. V zraku je čutiti iskren ponos, na slovensko glasbo, jezik, kulturo in običaje.
Slovenski dan je tam povsem nekaj drugega, kot smo ga navajeni v Sloveniji.


Vesna Vukšinič Zmaić