Kozolec - identiteta slovenske arhitekture

datum: 27.06.2013

kategorija: Novice iz društev po svetu


Društvo Slovencev Triglav Banja luka in Slovenska izseljenska matica vabita na predavanje z naslovom Kozolec - identiteta slovenske arhitekture, v petek, 28. 6. 2013, ob 19. uri, v prostorih društva Triglav Banja Luki. V soboto, 29. 6. 2013, društvo Triglav vabi na Slovenski dan v Slatini nad Banja luko.

 

Kozolec

 identiteta slovenske arhitekture

 

Borut Juvanec je profesor doktor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ki je večino svojega  raziskovalnega časa namenil področju stare evropske arhitekture, strokovno imenovane vernakularne arhitekture. Na to temo je zbral množico gradiva in napisal  številne  strokovne knjige, tudi o kozolcu na Slovenskem.

 

Predavanje prof. Juvanca, ki bo potekalo v Slovenskem kulturnem društvu Triglav Banja Luka,  bo poleg osrednje teme, zajemalo tudi širši pogled  na starejšo arhitekturo slovenskega prostora.

 

Slovenska pokrajina  se arhitekturni razlikuje zaradi geografske in podnebne raznolikosti, v skladu s časom in zmožnostih, pa so v zgodovini nastale  edinstvene arhitekturne rešitve uporabne vrednosti. Tedanji graditelji niso uporabljali kalkulatorjev ne računalnikov,  stavbo pa kljub temu postavili matematično natančno, v skladu z  zakoni  fizike in statike.

 

Kozolec je ponos slovenske arhitekturne zgodovine. Je edina etnična arhitektura, ki ni vezana na prostor, na možnosti okolja in na zmožnost graditeljev – kakor druga arhitektura.

Kozolec predstavlja svojstveno kulturo vernakularne arhitekture, ki jo moramo svetu pokazati  in s tem predstaviti slovensko znanje ter sposobnost, ki seže daleč v preteklost.

 

 

»V Slatini pri Banja luki stoji kozolec. Postavili so ga ponosni ljudje, ki vedo, kaj je kultura in slovenstvo. Zagotovo bi Slovenija in Slovenci rabili več takih ljudi.«

Prof. dr. Borut Juvanec

 

 

 

 

 

KOZOLEC

Borut Juvanec

 

Kozolec je stalna, samostojna, vertikalna, pretežno lesena, odprta in pokrita naprava za sušenje in za spravilo. Je optimalni sestav možnosti narave in potreb človeka.  Kozolec je včasih nosil žito, danes pa seno: nekdaj je zagotavljal kruh, danes krmo živini.

Oblika kozolca je odvisna od možnosti in od potreb, v tridesetih letih preteklega stoletja se je pojavil nov element: gospodarnost. Kozolec je postal prevelik in predrag.

Obstaja niz tipov kozolca: najpreprostejši je stegnjeni, najpopolnejši pa je dvojni vezani.

Oblikovno je najpomembnejše čelo. Pri dvojnem vezanem kozolcu imamo dve skupini: čokato in sloko. Sloka stoji nad Savo in čokata pod njo. Čokata potrebuje več prostora, sloka pa stoji na utesnjenem prostoru alpskega sveta. Oba tipa kozolca sta sestavljena iz kvadratov. Pri prvem imamo kvadrat v kvadratu, pri drugem kvadrat na kvadratu.

Znanost v kozolcu je videti zahtevna, a je povsem preprosta in poenostavlja delo ter izključuje morebitne napake.

Najpomembnejša značilnost kozolca je njegova skladnost: v konstrukciji, v celoti in s okoljem. Slovenska kulturna krajina brez kozolca ne bi bila naša. V kozolcu je uporabljen kvadrat, njegova diagonala in krogi: znotraj njega in okoli. Tako ima kozolec samo tri razsežnosti, iz katerih sestavlja celoto: ena, kvadratni koren iz dve in koren iz tri. Vse to izhaja iz okroglega debla drevesa (krog) in trama (kvadrat), ki nosita v sebi odnos kvadratnega korena.

 

Tako teorija v praksi poenostavlja konstrukcijo in vzdržuje skladnost celote. Kozolec stoji razen na Krasu in v panonskem svetu izključno na etničnem prostoru Slovencev.

 

Novi materiali in nove tehnologije niso kvalitetnejši, so cenejši. Zato je kozolec danes najprej element kulture in umnosti naših dedov. Predvsem je imenitna arhitektura, preprosta, uporabna, skladna, povsem in samo slovenska.

 

Kot tak predstavlja kozolec pomnik kulturi slovenskega naroda, je spomenik znanosti, ne da bi se naši predniki tega zavedali. To je največji poklon kulturi.

 

 

 

prof dr Borut Juvanec

UL Fakulteta za arhitekturo