Kredarica na 20. Mednarodnem salonu knjig v Novem Sadu

datum: 25.02.2014

kategorija: Novice iz društev po svetu


Društvo Slovencev Kredarica iz Novega Sada bo na 20. Mednarodnem salonu knjig v Novem Sadu z besedo in z glasbo predstavilo svojo knjigo Čas in ljudje - Slovenci v Novem Sadu / Vreme i ljudi - Slovenci u Novom Sadu ter novo zgoščenko Igralnega ansambla DS Kredrica Med goro in nižino.

 Promociji bosta  na Bini v Master hali Novosadskega sejma v soboto, 1. marca 2014, z začetkom ob 17:00 uri. Več o knjigi in zgoščenki lahko najdete v prilogi.

 Ovitek zgoščenke: cd omot.pdf 

knjiga kredarica

Uvodnik v zbornik: 

V multikulturnem, multietničnem in multikonfesionalnem Novem Sadu svojo zgodbo prvič pripoveduje ena majhna nacionalna skupnost. Majhna le po številu, toda velika zaradi vsakega posameznika, ki je del nje.

          Pred bralcem so pričevanja devetintridesetih najaktivnejših članov Društva Slovencev Kredarica − novosadskih Slovenk in Slovencev kakor tudi njihovih prijateljev. Iz intervjujev, ki so zbrani v dvanajstih letih, se po eni strani odstira vpogled v življenje slovenske nacionalne skupnosti v Novem Sadu, po drugi strani pa vpogled na mesto in pomen, ki ga ima vsak posameznik v tej skupnosti pa tudi v svojem okolju. Iz pričevanj intervjuvanih spoznavamo njihova življenjska potovanja, ki so se po tem ali onem naključju končala v Novem Sadu. V ta pričevanja je istočasno vpet tudi trenutek ustanovitve in začetek delovanja Društva Slovencev Kredarica, nato pa tudi naslednjih šestnajst let delovanja društva. Zato ta pričevanja predstavljajo trajno obeležitev dogodkov kakor tudi osebnih doživetij teh dogodkov in ovekovečajo trenutek v točki preseka zgodovinske in prostorsko-časovne dimenzije. Prostorsko – ne tako daleč odpostojbine, časovno – ne tako davno.

          Knjiga je nastala kot rezultat želje, da bi na enem mestu zbrali intervjuje, ki so bili objavljani od marca 2001. leta, ko je izšla prva številka glasila Društva Slovencev Kredarica v stalni rubriki Predstavljamo naše člane, ki jo je ustvarila in jo vodi Marija Lovrić. Ta knjiga torej predstavlja tudi materializirano obliko zgodovinskega, kulturnega in duhovnega bogastva novosadskih Slovencev in njihovih prijateljev. Zgodovinsko gledano material razen predhodno omenjene zajema tudi daljšo časovno dimenzijo, saj sega v daljno preteklost, neredko tudi do 19. stoletja; zahvaljujoč temu bralec dobiva vpogled ne samo v življenja intervjuvanih pripadnikov slovenske nacionalne skupnosti in Društva Kredarica v trenutku, ko so vodeni in zabeleženi pogovori, temveč tudi v okoliščine v daljnji preteklosti, ki so bile predhodnica sedanjemu trenutku in so vanj neločljivo vtkane.

          Vsak intervju v večih plasteh daje obilo informacij, tako bo bralec lahko izvedel,  da se je ideja o organiziranem zbiranju Slovencev v tukajšnjem okolju prvič pojavila v Novem Sadu že 1993. leta, da je februarja 1997. leta v Novem Sadu uradno ustanovljeno prvo združenje Slovencev – Društvo Slovencev Kredarica, kar je postavilo temelje in utrlo pot  k ustanovitvi tudi ostalih združenjSlovencev v Srbiji; bralec nadalje lahko spremlja dejavnost tako organiziranih pripadnikov slovenske nacionalne skupnosti in njihovih prijateljev v Društvu Kredarica skozi časovno obdobje od ekonomsko, socialno in politično težkih in turbulentnih časov 90-ih let 20. stoletja pa do današnjih dni. V tem smislu intervjuji ovekovečajo zanimiv in dramatičenzgodovinski trenutek.

          Istočasno je v intervjujih jasno viden osnovni steber in gonilo delovanja Slovencev v tukajšnjem okolju na področju negovanja in ohranjanja lastnih korenin, nacionalne identitete, kulture in tradicije, kar lahko opredelimo kot emocionalne dejavnike, ki zajemajo širok spekter od ljubezni, žalosti in domotožja po domovini in svojih koreninah, preko spominov na neke minule čase, do nacionalnega ponosa, pa tudi velike želje in požrtvovalnosti v jasni opredelitvi svoje pozicije v novonastalih okoliščinah po razpadu skupne države Jugoslavije in naglo pretrganih vezi s Slovenijo. To je posebno izraženo pri pričevanju intervjuvanih na začetku ciklusa.

          Pri tej opredelitvi svoje pozicije vnovih okoliščinah, ko se pripadniki slovenske nacionalne skupnosti ne prištevajo v kategorijo „nacionalne manjšine”, se v tukajšnjem okolju pri njih rojeva in postopoma gradi zavest o notranjem bogastvu individue, ki ima dve domovini – eno, iz katere izvira, in drugo, v kateri živi. Na tej poti je bila članom Društva Slovencev Kredarica od samega začetka kultura oporna točka za njihovo celotno delovanje na področju ohranjanja in negovanja lastne nacionalne identitete. Kultura v najširšem smislu besede ni pojem, ki podrazumeva neko statično in končano stanje, temveč se neprestano bogati, spreminja in nadgrajuje, sprejema vplive pa tudi razširja svoje, vpliva na družbo, kakor tudi družba vpliva nanjo, lahko rečemo da so novosadski Slovenci z negovanjem svoje nacionalne identiteto in s promoviranjem slovenstva v aktivni in kontinuirani interakciji z okoljem v preteklih šestnajstih letih dali velik prispevek ne samo k multikulturalnosti, temveč tudi k interkulturalnosti Novega Sada. S tem, ko so na svoj način negovali in afirmirali svojo kulturo in tradicionalne vrednosti, so njihovi nosilci zagotovo dodali tudi tisto prepoznavno, za izseljenstvo vsakega naroda karakteristično noto, in v njenih koreninah leži omenjeni emocionalni aspekt.

          Od intervjuvanih, ki jih je pri njihovem delovanju vodil ravno ta aspekt in med katerimi so tudi pobudniki in realizatorji idej na kulturnem polju, izvemo, kdaj in na kakšen način je v Srbiji (tj. tedanji ZR Jugoslaviji, ki je zajemala ozemlji Srbije in Črne gore) v okviru Društva Slovencev Kredarica prvič začel potekati pouk slovenskega jezika, kdaj sta bila ustanovljena prvi slovenski pevski zbor in prvi slovenski vokalno-instrumentalni ansambel, kdaj je izšlo prvo glasilo v slovenskem jeziku, kakšne so bile okoliščine, v katerih so se te dejavnosti začele in kako so jih negovali in nadgrajevali vse do današnjih dni. Tako ustanovljene raznovrstne oblike aktivnosti Društva Kredarica so bile v Srbiji edino uradno organizirano stičišče slovenstva vse do 2001. leta, ko so med Slovenijo in Srbijo vzpostavljeni diplomatski odnosi in ko je uradno odprto Veleposlaništvo Republike Slovenije v Republiki Srbiji.

          Kot  je omenjeno, so med intervjuvanimi  tudi člani Društva Kredarica, ki po poreklu niso Slovenci, so pa veliki prijatelji Slovencev in so dali neprecenljiv prispevek najprej k ustanovitvi društva, potem pa tudi k njegovemu bogatemu življenju in delu pri ohranjanju slovenske identitete, kar je društvo preželo s svetovljanskim duhom in predstavlja Vojvodino v malem. To je hkrati pokazatelj odprtosti društva navznoter, kar je neposredno in v veliki meri vplivalo tudi na odprtost društva navzven in istočasno rezultiralo tudi z javnim predstavljanjem slovenske kulture in z aktivno izmenjavo s širšim okoljem, v katerem njeni nosilci živijo in delajo. Tako so v šestnajstih letih, kolikor obstaja Društvo Kredarica, Slovenci iz Novega Sada z nesebično podporo svojih prijateljev  realizirali ali se aktivno udeležili  približno 230 kulturnih dogajanj ter širši javnosti na najrazličnejše načine predstavili sebe, slovensko kulturo, tradicionalne, pa tudi sodobne vrednote ter na ta način zadostili notranjim potrebam po negovanju svojih korenin, hkrati pa, na višji ravni, neutrudno gradili mostove kulture med svojima dvema domovinama in njunima narodoma.

          Ravno o tem večplastnem in večpomenskem bogastvu osebnih pa tudi skupnih, kolektivnih uspehov, težav, stremljenj, življenja, različnih aktivnosti in delovanja, govorijo intervjuji, objavljeni v tej knjigi. Z željo, da bi bralcu v Sloveniji ali v Srbiji pa tudi izven meja obeh držav podali čimbolj podrobno in jasno sliko o tem, se je med urejanjem in tehnično pripravo obstoječega materiala za objavljanje v tej knjigi pojavila potreba po dodatnih pojasnilih. Glede na to, da je bil prvotni namen biltena Kredarica v času, ko je bil ustanovljen (2001. leta),   informiranje članov društva, so intervjuvani prav tako tudi pripovedovali svoje zgodbe: brez potrebe, da članstvu posebej pojasnjujejo, na kaj ali na koga se kaj nanaša, z mislijo da tisti, ki berejo njihove zgodbe, imajo vsaj malo predznanja o večini omenjenih dogajanj in omenjenih osebah. Zaradi tega je objavljanje tega materiala v obliki knjige zahtevalo dodatna pojasnila v opombah, ki bodo lahko širšemu bralnemu občinstvu na voljo kot svojevrstni vodič ter pomoč, da si lahko ustvari čim bolj jasno sliko in da se lažje znajde med tkanjem medsebojno prepletenih zgodb, časovnih obdobij, dogajanj, pojavov, situacij in medsebojnih odnosov kakor tudi razmerij s pomembnimi posamezniki izven društva, raznim inštitucijami in pdb. Dodatna pojasnila in dopolnila bo bralec našel tudi pri informaciji o tem, kdaj je intervju prvotno objavljen, kakor tudi pri informacijah, ki so podane po končanem originalno objavljenem besedilu. Glede na dejstvo, da bilten Kredarica izhaja v slovenskem jeziku, in da so nekatere osebe svoj intervju dajale v slovenskem, nekatere pa v srbskem jeziku, je bilo nujno potrebno opraviti tudi zajetno prevajalsko in lektorsko delo tako pred objavo intervjujev v posameznih številkah biltena kot tudi pred objavo te knjige, še posebej zaradi dejstva, da v začetku ni obstajala ideja o tem, da bodo enkrat v prihodnosti besedila zbrana in objavljena v obliki knjige intervjujev ter najpogosteje prvotne verzije v obeh jezikih niso ohranjene, kar je zahtevalo ponovno prevajalsko in lektorsko delo na besedilih.

Da bi se izognili suhoparnemu naštevanju imen in da bi bralca povabili,  da osebno spozna intervjuvance, Društvo Slovencev Kredarica izraža iskreno zahvalo za nesebično in prostovoljno delo tistim, ki so prvotno opravili omenjeno prevajalsko in lektorsko delo (učiteljice dopolnilnega pouka slovenskega jezika in lektorice), ki jih bo bralec lahko spoznal, ko bo bral intervjuje z njimi, kot tudi tistim, ki so prevajalsko in lektorsko delo opravili namensko ob izidu te knjige, še zlasti pa recenzentom, ki so bili tako ljubeznivi, da so se podrobno seznanili z materialom in dali svoje mnenje o njem. Posebna zahvala tudi intervjuvarki, ki je v dvanajstih letih opravila pogovore z devetintridesetimi člani društva. Pa vendar najglobljo hvaležnost izkazujemo vsem tistim, ki so bili pripravljeni aktivno sodelovati v življenju slovenske nacionalne skupnosti v Novem Sadu in z nami deliti svoje življenjske zgodbe in usode, tako tesno povezane z nastankom, življenjem in delom Kredarice, prav tako pa tudi s postavljanjem temeljev in okvirov za negovanje slovenstva v Srbiji.

          Društvo Slovencev Kredarica izraža zahvalo tudi tistim, ki so materialno omogočili, da se duhovne vrednosti članov društva in s tem tudi društva v celoti pojavijo v oprijemljivi in trajni obliki. V tem smislu je treba najprej omeniti Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ima od samih začetkov izhajanja biltena Kredarica posluh za to aktivnost in finančno podpira izdajanje glasila, kot je to storil tudi ob izidu te knjige.

          V času, ko svetovni  tokovi globalizacije po eni strani vsiljujejo vnaprej določen, površen sistem vrednot, za katerega so zančilni enoličnost, uniformiranost in razosebljanje posameznika in ki briše celotne kulture s svetovnega zemljevida, s čimer se po drugi strani ostro spopada druga skrajnost napadalnega poudarjanja in grobega vsiljevanja svojih posebnosti – v takšnih časih ležita največja odgovornost in izziv v sposobnosti iskanja ravnotežja ter vzgajanja potomstva v duhu kozmopolitizma in altruizma, toda istočasno z zavestjo o svojem poreklu in pripadnosti jasno opredeljeni kulturi, tradiciji in njenim vrednostim. Zato kljub minljivosti in zadnjemu slovesu nekaterih ustanoviteljev in dolgoletnih zaslužnih članov društva nadaljujemo njihovo in našo pot,  s katero gradimo prihodnost z „nekimi novimi klinci” in za njih.

          In čakamo, da bodo svoje zgodbe ustvarili in nam jih povedali.                                                                                                                                                                             

 Novi Sad,                                                                                                     Silva Martinec,april 2013                                                                                                    urednica izdaje