Jesenski dnevi slovenske kulture v Republiki Makedoniji

datum: 30.11.2015

kategorija: Novice iz društev po svetu


V okviru Jesenskih dnevov slovenske kulture v Makedoniji, ki jih že vrsto let organizira Slovensko združenje France Prešeren iz Skopja, so se zvrstili trije dogodki.

 Obisk  vasi  Bistrenci

1. novembra 2015, na dan spomina na mrtve, smo člani Slovenskega združenja France Prešeren obiskali vasico Bistrenci blizu Negotina, znano tudi kot Slovenska vas ob Vardarju. Pridružil se nam je tudi veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Makedoniji, nj. eks. gospod Branko Rakovec s soprogo in hčerkico.

Po kratkem ogledu največjega makedonskega arheološkega najdišča Stobi smo prišli v Bistrence, kjer so nas pozdravili številni prebivalci Bistrencev in sosednjih vasi. Dobrodošlico so nam zaželeli: predsednik krajevne skupnosti g. Živko Šipinkov, predstavnik sveta Občine Demir Kapija g. Petar Mojsov, glavni arhitekt Občine Demir Kapija g. Toni Petkov, direktor muzeja v Negotinu g. Riste Markov ter ga. Milica Pregarc Teohareva, hčerka družine Pregarc,  ki je živela tukaj.

Veleposlanik Branko Rakovec, predsednica Združenja Anastazija Ribarski in člana upravnega odbora Zoran Novak in Alojz Velibor so k spomeniku padlim borcem v NOB položili cvetje.

Gospa Milica Pregarc Teohareva  je spregovorila o priseljevanju slovenskih družin s Primorske med obema vojnama, ki so zapustile svoja ognjišča predvsem zaradi hudega italijanskega fašističnega terorja, ki je uničeval vse, kar je bilo slovensko. Niso prišli vsi naenkrat, ampak postopoma. Največ jih je prišlo leta 1933, okoli 250 Slovencev. Prišli so z velikimi upanji, toda prvo srečanje z vasjo in okolico je bilo pravo razočaranje, posebno za tiste, ki so prišli jeseni, ko je bilo zaradi suše vse suho, rjavo, brez zelenja. Hiše, iz katerih so se po prvi svetovni vojni izselili Turki, so bile podobne štalam. Kljub razočaranju in vsem težavam (suša, malarija ...) pa so se hitro znašli in se prilagodili novemu okolju. Pomagali pa so jim tudi domačini. Začeli so obdelovati zemljo, ki jim je bila dodeljena, ter se naučili gojiti tudi nove kulture. Veliko so se družili, negovali  slovensko kulturo, šege in navade. Kmalu so začeli kupovati glasbene inštrumente, ustanovili pevski zbor in orkester. Prirejali so veselice ter razne kulturne prireditve,  na katere so prihajali mladi s cele okolice, pa celo iz Negotina. Gospa Milica je omenila tudi gospo Vido Baltič, hčerko Franje Koširjeve, ki ji je Fran Levstik posvetil svoje najlepše ljubezenske verze, in soprogo Vilka Baltiča, odvetnika in prvega ljubljanskega župana v času Kraljevine Jugoslavije, ki je tudi živela v Bistrencih. Zapustila je bogato gradivo, ki priča o tistem času, in ki ga sedaj hrani muzej v Negotinu.

Slovenci iz Bistrencev so v drugi svetovni vojni sodelovali v narodnoosvobodilnem boju. Imena tistih, ki so  dali življenja za svobodo, so vklesana na spomeniku sredi vasi, ki je bil obnovljen leta 2003 s pomočjo Vlade Republike Slovenije.                       Po osvoboditvi so se slovenske družine izselile  iz Bistrencev, razen treh Slovencev, ki so si ustvarili družine v Makedoniji, med katerimi je bil tudi oče gospe Milice. Danes v vasi ni nobenega Slovenca.  Gospa Milica pravi, da je ¨Zadnji Mohikanec¨ iz Bistrencev, prav ona. Sedaj z družino živi  v Negotinu.

V devedesetih letih prejšnjega stoletja je  novinarka Dela gospa Boža Škobrne objavila več člankov o Primorskih Slovencih, naseljenih v Bistrencih, pod naslovom Slovenska vas ob Vardarju.

Pred spomenikom je molitev  za padle borce opravil župnik iz Gevgelije g. Dimitrie, ki je v cerkvici Svetega Josifa daroval tudi mašo. Med mašo in po njej so člani pevskega zbora France Prešeren zapeli več slovenskih pesmi. Pri obnovi cerkve je sodelovala tudi slovenska družina Zmajšek (čeprav niso nikoli živeli v Bistrencih), gospod Josip Zmajšek, in njegov sin Karlo, član našega društva, ki sta bila tudi z nami.

Ogledali smo si še osnovno šolo, obnovljeno s pomočjo Republike Slovenije, ki jo sedaj obiskuje več kot 20 učencev iz vasi.

Vrnili smo se polni občutkov ter veseli in zadovoljni, saj smo izvedeli nekaj več iz manj znanega poglavja slovenske zgodovine.

 

 

Veleposlanik  Republike Slovenije g. Branko Rakovec <br />
in predsednica Slovenskega združenja France Prešeren ga. Anastazija Ribarski <br />
polagata cvetje k spomeniku padlim v NOB v Bistrencih<br />
 <br />