MARKO SOSIČ V UMAGU

datum: 22.02.2016

kategorija: Novice društev - zamejci


V počastitev Prešernovega dne 8.februarja, največjega slovenskega kulturnega praznika sta SKD AJDA Umag in Svet slovenske narodne manjšine mesta Umag organizirali literarni večer z enim najbolj pomembnih slovenskih sodobnih pisateljev, Markom Sosičem. Prostor Mestne knjižnice je bil prepoln ljubiteljev lepe besede, ki so prišli, da bi videli in slišali znamenitega umetnika.

Umag

Predsednica Danica Bojković je pozdravila vse prisotne in se zahvalila, da so se odzvali vabilu. Med obiskovalci so bili podžupan mesta Umag  Niko Čančarević, predstojnik oddelka za družbene dejavnosti Slaviša Šmalc,  kot tudi predstavniki Društva istrskega prijateljstva Histria Piran, člani društva in ostali someščani. Nato je besedo prevzel ravnatelj Mestne knjižnice Umag Neven Ušumović,  ki je predstavil pisatelja Marka Sosiča in moderatorico Ireno Urbič iz Foruma Tomizza Koper, ki je bila še posebej navdušena nad našim vabilom na proslavo Prešernovega dne. Kot pravii, v Sloveniji skoraj sploh več ne rabijo ta izraz temveč samo Slovenski kulturni praznik.

Na začetku se je dotaknila teme žice na meji med Hrvaško in Slovenijo, ki  jo ljudje z obeh strani z grozo opazujejo vendar  bodo še nadalje delali na odstranitvi iste. Potem je na splošno govorila o pisatelju in njegovem življenju, o Marku kot hrvaškemu študentu, diplomiral je na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu, o Marku, ki je ne samo režiral razne predstave za slovenska in italijanska gledališča ampak je bil tudi umetniški vodja Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici in umetniški vodja in ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.

Na vprašanje kako je biti Slovenec v Trstu je pisatelj poudaril, da je Trst multikulturalno središče kjer je problem koeksistence velik, ampak se je slovenski segment vedno boril in seveda preživel.

Vsi  štirje njegovi romani“ Balerina, balerina“ iz 1997,“ Tito amor mijo“ iz 2005,“ Ki od daleč prihajaš v mojo bližino“ in „Kratki roman o snegu in ljubezni“ 2015 so bila v finalu nagrade Kresnik za slovenski roman leta, dobitnik je različnih filmskih in gledaliških nagrad,  za roman“ Balerina, balerina“ je dobil posebno priznanje Umberto Saba, in prvo nagrado Citta di Salo 2005.

Do 2012 so njegovi  liki ruralni, vezani na tržaški Kras, v romanu „Ki od daleč prihajaš v mojo bližino“ pa je glavni lik  prvič urbani Slovenec iz Pulja skoraj da rasističen, ker ne sprejme dejstvo da ima njegova žena sorodnike v Bosni in pride v konflikt s sinom, ki je to odkril. Pisatelj je najprej naredil radijsko zatem TV igro, da bi na koncu ta lik predelal v filmsko zgodbo v dolgometražnem filmu. Premijera bo letos na Festivalu filma v Portorožu.

Na vprašanje kako vidi razliko med pisateljem in umetniškim vodjom gledališča je odgovoril, da pisatelji delujejo navznotraj, medtem ko v gledališču deluje navzven – proti publiki. Poudaril je, da mora biti umetnik zelo odgovoren do teh privilegij- pisanje,gledališče, film, vse mora imeti nek smisel v katerem  mora pisatelj izpostaviti  najgloblji del sebe, čeželi, da bo to prava umetnost.

„Balerina, balerina“ je edini roman preveden v hrvaški jezik kar ni bilo posebno težko, ker je dijalekt Slovencev v Trstu zelo podoben dijalektu ljudi iz Istre. Neven Ušumović je poudari,l da imajo vsi njegovi romani  precizno strukturo skozi katero se občuti ena glazbena nit, ki povečuje gradacijo. To se pojavlja tudi v tem romanu skozi oči petnajstletnega autističnega dekleta, njen svet je omejen, percepcija nezanesljiva in  atemporalna, vsa v sedanjosti čeprav se dejanje dogaja do njenega tridesetega leta. Roman je nastal iz lastne potrebe pisatelja da, v določenem obdobju svojega življenja razume kdo je pravzaprav in da  najde mesto v tem globalnem svetu.

V zadnjem“ Kratkem romanu o snegu in ljubezni“ iz leta 2015 sta glavni junakinji  prijateljici Alma, ki živi v Asiagu blizu Tirola in Olga, ki živi v Trstu in se nista videli več kot 20 let. Rdeča nit zgodbe  je izražena preko Alminega sina Anđela, ki nikakor noče govoriti materinji slovenski jezik in poprime psihologijo fašista ter začne biti nasilen do svoje matere. Nažalost, poudaril je Sosič, je nasilje danes zelo razprostranjeno v svetu in kaj več, razne vrste umetnosti prav nasilju lahko zahvalijo za večjo tiražo.

Na koncu je Marko Sosič poudaril, da sta se z Ireno pravkar vrnila iz Ljubljane s pogreba in da današnji večer posveča tragično umrlemu  slovenskemu pesniku, esejistu, velikemu umetniku in predvsem velikem človeku ALEŠU DEBELJAKU.

Potrebno  je poudariti, da se je posebna sinergija in pozitivna atmosfera, ki se je čutila na samem začetku med pisateljem in publiko, nadaljevala cel večer. Publika je pozorno spremljala njegov govor, upijala vsako njegovo besedo tako da se bo ta izreden dogodek še dolgo pomnil.

Umag

V drugem delu prireditve so članice Vokalne skupine AJDA zapele tri slovenske ljudske pesmi. Članice kulinarične skupine so se zelo potrudile in prisotne počastile s slovenskimi dobrotami,tako da se je druženje podaljšalo do poznih večernih ur.

Danica Bojković