Brezčasna literatura Louisa Adamiča

datum: 17.01.2013

kategorija: Novice SIM

Adamič je doma in v svetu zapisan, kot borec za pravico in mir. Bil je politični aktivist in novinar, človek dveh domovin, ki je spodbujal idejo, da bi ves svet postal ena domovina vseh narodov.

V Sloveniji ga poznamo kot najuglednejšo literarno osebnost slovenskega izseljenstva in še vedno premalo, da bi prepoznali vrednost njegovih del. Eno smo prevedli in ponatisnili   v sodelovanju z Zavodom Atol in založbo Littera picta.  Devet jih še čaka na prevod.

S svojimi izvirnimi deli, kot so ( The native's return, My Native Land, Struggle, Orel in korenine), prevodi, članki, predavanji in radijskimi oddajami, je Adamič posredoval slovensko kulturo, zgodovino in družbeno politično problematiko v ameriški prostor.

Marko Peljhan se je z Adamičem srečal v enem od losangeleških antikvariatov, kjer je  naletel na drobne knjižice slovenskega avtorja. Vse je pokupil. Gre za izredno kritično zbirko besedil, v katerih se Adamič v ponekod precej ciničnem in žurnalističnem, slogu precizno loteva slikanja in seciranja podobe Los Angelesa v dvajsetih letih preteklega stoletja.

Knjižico sta decembra, v Društvu Slovenskih pisateljev, predstavila Marko Peljhan in Alenka Pirman. Avtor prevoda je Aleš Debeljak, ki je tudi pri prevodu v slovenščino, ujel izvirni Adamičev slog. Adamič je pisal knjižico star 25 let potem, ko je osem let, bil je tudi na bojiščih 1. svetovne vojne, služil vojsko in prepotoval lep del sveta. V knjižici se kaže njegovo tenkočutno prepoznavanje človeškega karakterja. Kritičen do vseh, ki v življenju izkoriščajo človeško naivnost, še bolj  do tistih, ki se pustijo poneumljati.

Danes bi jim rekli motivacijski  govori,  v Los Angelesu so jih dobro poznali že v začetku dvajsetega stoletja. Takrat so  bili to govori posameznih verskih  gorečnežev, ki so uživali status zvezde, obljubljali osvoboditev od greha, bolezni in smrti.  To ni bilo zastonj. Zgarani in izžeti ljudje so za nastope in nasvete teh »zvezd« plačali denar, ki so ga z muko pridelali.

Adamič za njih ni imel razumevanja.

In prav zaradi tega je knjižico zaključil z anekdoto, ki se je končala tako:

»So sile, ki so neskončno močnejše od pameti in znanja.«  Katere neki?  Nevednost in neumnost.

Knjižica je sestavljena iz petih samostojnih pamfletov (člankov), razdeljenih na kratka podpoglavja.
Članki so tematsko dobro povezani. Sporočilo knjižice  se prilega  sedanjosti. In ne samo ta knjižica. Večina njegovih del, je sporočilno aktualna še danes.

Knjižico lahko naročite pri založbi Littera picta.