Slovenski kraji so znani po bogati beri orehov. Predvsem na območju Štajerske in Prekmurja so bili do prve svetovne vojne množični nasadi orehovih dreves. Orehe so takrat uporabljali za izdelavo orehovega olja za solate. Orehovec pripravljamo iz zelenih, še nezrelih orehov. Stopnjo alkohola lahko določimo sami in s tem tudi intenzivnost okusa, predvsem pa grenkobe te pijače.
Oreh najdemo v številnih tradicionalnih slovenskih sladicah. Od biskvitnih rezin do raznih gibanic, od štrukljev do palačink in seveda v kraljici vse sladic, orehovi potici. Le malo je znano, da lahko iz tega ploda pridelamo tudi pijačo in stiskamo olje. Slednje je skoraj povsem zamrlo, saj je orehovega skoraj v celoti nadomestilo bučno olje. V prvi svetovni vojni so namreč nasade orehov posekali in iz lesa orehovega drevesa izdelovali kopita za puške. In tako se je znatno število kmetov tako rekoč čez noč znašlo brez orehovih dreves.
Nepopolni plodovi za popolno pijačo
Zgodovina nas uči, da se iz stranskih, nenačrtovanih projektov pogosto rodi izredno zanimiva ideja. Tako je tudi pri orehovcu, za katerega so kmetje uporabili nepopolne plodove, ki bi jih drugače zavrgli. Ker bi bil to velik greh, so si omislili danes zelo »nobel« pijačo.
Orehovec kot zdravilo in okrepčilo
Nekoč so orehovec pripravljali v samostanih, ponekod po stoletnih receptih. Pijača ima blagodejen učinek na prebavo in je, tako kot orehi sami, naravni antioksidant. Pomaga pri slabokrvnosti in star rek pravi, da ženske ne bi toliko orehov porabile za potice, če bi vedele, kako zdrav je orehovec zanje. Najdemo ga tudi v marsikaterem planinskem nahrbtniku ali prisrčniku, bodisi kot dodatek ali kot nadomestilo za borovničevec. Saj ko ukrotimo hrib, nam pritiče mala nagrada. Sploh ob pogledu na domovino visoko od zgoraj (zadnji) požirek posebno prija.
Postopek priprave
Pričujoči recept prihaja izpod izkušenih rok gospodinje Silve Vodopivec, katere soprog je dolgoletni lovec. Lovci velikokrat prežijo in po več ur čakajo na svoj plen, ob tem se požirek slastnega likerja res prileže!
Sestavine:
15 – 20 zelenih orehov
1 kg sladkorja
1 – 1.5L sadjevca ali tropinovca
Orehe naberemo konec junija, v sredini morajo biti še beli. Dobro jih operemo, nato vsakega posebej do dvakrat potolčemo z kladivom za meso in jih damo kozarec za vlaganje (po domače: ajnmah kozarec). Dodamo sladkor in vse skupaj prelijemo s sadjevcem ali tropinovcem.
Pomembno je, da ne uporabimo slivovke, saj ima ta premočan okus po slivah in bi nam popačil okus orehov.
Kozarec dobro zapremo in postavimo za štiri do šest tednov na sonce oziroma tako dolgo, da se sladkor stopi. Vmes nekajkrat premešamo s kuhalnico, da pospešimo topljenje sladkorja. Kozarec lahko postavimo tudi na glavo, zato mora ta biti dobro zatesnjen. Ko je sladkor stopljen, ga precedimo skozi fino sito in ga prelijemo v primerno steklenico. Zaužijemo ga lahko takoj, tisti pravi, globok okus, pa dobi z zorenjem najmanj enega leta. Preden ga natočimo, steklenico enkrat obrnemo na glavo, saj v usedlinah skriva največ okusa.
Na zdravje!
Viktor Klemenčič