Začetek marca so obarvale gospodarske teme. Žal ne rožnato. Prve dni  meseca je kot strela z jasnega odjeknila novica o umiku Magne iz Hoč, uprava Taluma iz Kidričevega  pa je sporočila, da zaradi energetske krize podjetje dokončno ugaša elektrolizne peči za proizvodnjo aluminija. Kakšne bodo posledice, še ni povsem jasno, zagotovo pa bo to povzročilo nova odpuščanja. V Magni bo namesto obljubljenih 1.400 novih zaposlitev delo imelo le še 50 ljudi, 56 milijonov evrov državne pomoči pa bo moralo podjetje državi skupaj z obrestmi vrniti.

Umar je medtem zvišal napoved gospodarske rasti za letos. Po novem napoveduje 1,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda, kar kljub previdnemu optimizmu ne odpravlja  tegob ob še vedno visoki inflaciji.

 Na to so opozorili upokojenci, ki so se v okviru iniciative Glas upokojencev vnovič zbrali na Trgu republike in zahtevali višje pokojnine. V Mariboru in Ljubljani pa so se na protestu zbrali tudi mladi podporniki iniciative  Mladi za podnebno pravičnost.

Konec meseca je zaživel v športnem duhu. Ta nas Slovence praviloma povezuje in združuje. Svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici je bil sicer eden največjih športnih dogodkov pri nas, a žal precej slabo obiskan. Razlog  naj bi bile tudi zasoljene cene vstopnic, namestitev in gostinske ponudbe.

Sindikat vzgoje in izobraževanja aprila ne bo stavkal. Z vlado je sklenil sporazum, upe polaga na plačni steber, ki bi moral veljati od 1. 1. 2024. Direktorji zdravstvenih ustanov očitno ne želijo več čakati. Več kot 100 jih zaradi plačnih nesorazmerij grozi z odstopom.

Sandoz, lastnik Leka, je sredi meseca napovedal več kot 400-milijonsko naložbo v Lendavi, v nov obrat za proizvodnjo bioloških zdravil. Eden od razlogov za izbor lokacije naj bi bili zaposleni in njihovo znanje.

Vrh koalicije pa je  razpravljal o davčni in šolski reformi.  Cilj davčne reforme je, navaja vlada, preprost, pregleden in razumljiv davčni sistem, v katerem se davki plačujejo glede na ekonomsko moč posameznika. Časovnica sprejemanja reforme šolskega sistema bo nekoliko daljša, med prednostnimi nalogami pa bo posodobitev vseh učnih načrtov in katalogov znanj v srednjem strokovnem izobraževanju  in digitalna preobrazba. V pripravi naj bi bile tudi kurikularne spremembe v osnovnih šolah. Večina novosti naj bi v praksi zaživela prihodnje leto.

Zavrelo je tudi kmetom. Prepričani so, da jim politika noče prisluhniti in da je kmetijstvo žrtvovano za eksperimente okoljskih aktivistov. Da niso slišani, so vse bolj prepričani tudi zaposleni v javnem sektorju. Prednostno bi se lotili odprave plačnih nesorazmerij in uveljavitev nove lestvice, kar pa je precej drag projekt.

V Kranju se je na svetovni dan gledališča, 27. marec, s podelitvijo nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije  začel 53. Teden slovenske drame. Kot je izpostavil direktor gledališča Jure Novak, je letošnji festival v primerjavi s preteklimi “še malo bolj ambiciozen, še malo obsežnejši in še malo bolj vznemirljiv.”

Odličje Marija Vera za življenjsko delo je letos prejela dramska igralka in dolgoletna članica igralske družine Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane Marinka Štern, priznanji ZDUS za igralske dosežke v letu 2010 pa prvakinja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Maja Blagovič ter član SNG Nova Gorica Kristijan Guček.

Veliki bršljanov venec ZDUS za življenjsko delo na področju teoretične in praktične dramaturgije, prevajalsko in uredniško delo ter uspešno delo pri festivalu Borštnikovo srečanje je prejela Alja Predan, za gledališko in radijske režije v letu 2010 pa dramaturg, režiser in umetniški vodja ŠKUC gledališča iz Ljubljane Alen Jelen.