Tako topel kot duše Belokranjcev je tudi sprejem v deželi belih brez. Belokranjske dobrodošlice namreč ni brez belokranjske pogače, okrogle krušne poslastice, ki jo domačini s prišleki delijo tako, da jo z rokami lomijo na koščke. Belokranjska pogača je zaščitena z oznako tradicionalnega ugleda in ima EU-certifikat kot jed z zaščiteno označbo porekla.
Z leti priprave belokranjske pogače so tamkajšnje gospodinje razvile in preizkusile različne recepte, s katerimi da tej poslastici vsaka svoj pečat. Jerica Draginc iz Bušinje vasi pri Metliki nam je prijazno odprla vrata v svoj dom in razkrila svoj recept. Ko smo stopili v njeno kuhinjo, sta bili na mizi že dve pogači!
Kot nam je povedala, za eno pogačo potrebuje:
600 g bele moke
3 dcl mlačne vode
eno jajce
pol žličke sladkorja
kocko suhega kvasa
kumino
sol
»Mleko, vodo in sladkor zmešaš in pustiš, da se dvigne,« pojasnjuje Jerica. »Sama dodam še žlico kisle smetane in malo olja ali masti.« Pravi belokranjski recept pa je samo voda, kvas in povrhu sol ali kumina. »Vsaka kuharica kaj doda po svojem okusu,« pravi sogovornica. »Nekatere dodajo slanino, ocvirke, sezam … karkoli je pač pri roki!« Zmes pustimo, da malo vzhaja, potem postopoma širimo in v pečici pečemo 15 minut pri 210 stopinjah. »Večkrat pa jo moraš pogledati,« posvari Jerica. Pogača meri 32 krat 32 centimetrov in ima sedem črt. Zakaj toliko, nam Jerica ni znala pojasniti. Na pogačo posujemo debelo sol ali kumino, ostalo pa po želji. »Nekatere gospodinje dodajajo sir, druge celo orehova jedrca in še marsikaj.« Ta krušna dobrota ostane sveža ves dan, lahko pa jo damo tudi v zmrzovalnik, ob tajanju jo moramo malo navlažiti z vodo.
Kot nam na vprašanje, ob katerih priložnostih pečejo belokranjsko pogačo, odgovori Jerica, le-ta pravzaprav ne sme nikoli manjkati. »Najraje jo ponudimo samostojno, pred kosilom, za dobrodošlico. Vedno se trga z rokami, zato so kocke rezane.« Ko se dekleta preselijo na druge konce Slovenije, nesejo s seboj to znanje in ga prilagajajo po svojem okusu, belokranjska pogača pa sodi tudi v gostinsko ponudbo.
Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen
