Prvi majski teden je bil res nekoliko krajši, a zato nič manj pester. Beograd. Dva strelska napada v 48 urah, resnično tragična bilanca. Dostopnost do orožja, tudi med otroki, neprijavljeno orožje … Nekateri tragedijo pripisujejo video igricam, resničnostnim šovom, zahodnim vrednotam …  A problem smo odrasli, ne otroci.  Skrajna oblika medvrstniškega nasilja, ki se je manifestirala v strelskih napadih v Srbiji, ni pretresla le to državo, ampak celotno regijo. Ponavljali smo, da je treba več narediti za duševno zdravje otrok, a zgodilo se je bore malo. Ali je v hitrem tempu življenja otrok sploh mogoče nadomestiti zamujeno? Je pa krčevito iskanje vzrokov in rešitev za nasilje med mladimi zaznamovalo ne samo teden, temveč kar mesec v Sloveniji.

Ob vsesplošnem iskanju subvencij za gospodarstvo v krizi, smo se tudi spraševali, kako uspešno bo mesec dni pred glasovanjem lobiranje za članstvo Slovenije v varnostnem svetu Združenih narodov.

V okviru projekta Potomci slovenskih izseljencev ter ohranjanje slovenskega jezika v Bosni in Hercegovini je v Atriju ZRC SAZU sredi meseca potekala mednarodna znanstvena konferenca Slovenske migracije in povezovanje izseljenih Slovenk, Slovencev v Bosni in Hercegovini, ki smo se je udeležili tudi predstavniki Združenja Slovenska izseljenska matica. Konferenca med drugim pomeni tudi zaključek dveletnega projekta, ki je po besedah Marjance Ajše Vižintin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU namenjena ozaveščanju o povezovanju Slovencev v deželah, kamor se izseljujejo. Partner ZRC SAZU v tem projektu je Univerza v Banja Luki.

Slovenijo, zlasti severovzhodni del, so tretji majski teden prizadeli nalivi in številni plazovi, ki so ogrozili več družin. Ogrožene, pa ne zaradi narave, pa se počutijo zavarovalnice, ki zahtevajo umik zamrznitve premij za dopolnilno zavarovanje ali takojšnje poplačilo nastale škode.

V starosti 90 let je 22. maja  umrl pesnik, dramatik, esejist, prevajalec in urednik Veno Taufer. Veljal je za enega najradikalnejših pesnikov slovenskega modernizma. V prostor slovenske poezije je vstopil leta 1956 s prvimi objavami v revijah. Po njegovi zaslugi je zaživel Mednarodni literarni festival Vilenica, ki ga je vodil 13 let. Bil je tudi predsednik Slovenskega PEN-a in dva mandata predsednik Mirovnega komiteja Mednarodnega PEN-a.

Svete Višarje so bile zadnjo majsko soboto odete v slovenske zastave, ob trasi znamenite kolesarske dirke Giro d’Italia se je namreč trlo slovenskih navijačev, ki so od vsepovsod prišli navijat za slovenskega kolesarskega asa  Primoža Rogliča. Ta je v siloviti dirki kljub tehničnim težavam dva kilometra pred ciljem pometel s konkurenco in zmagal.

V zadnjem majskem tednu smo vendarle dočakali višje temperature in na trenutke se je zazdelo, da smo že  na pragu poletja. Nanj opominja tudi velika gneča ob koncih tedna na slovenskih cestah, ki so še vedno v  fazi prenov in zato zatrpane s pločevino tako v smereh proti morju kot na Gorenjsko. Poletnemu prometnemu kolapsu torej, kot kaže, tudi to poletje ne bomo ubežali.

Slovenski kolesarski as Primož Roglič je s silovitim vzponom na Svete Višarje na veselje neskončne množice slovenskih navijačev pometel s konkurenco in osvojil zmago na znameniti Dirki po Italiji.