Julij, prvi pravi poletni mesec, ko smo praviloma že vsi bolj ali manj na počitnicah, so po tradiciji zaznamovale kolone in prometni zastoji, tako v smeri proti morju kot tudi na Gorenjsko. Žal nam je narava v tem mesecu vnovič pokazala zobe in vso svojo moč ter nas tako opozorila, da se do nje ne smemo vesti brezbrižno. V prvem avgustovskem tednu pa se je Slovenija dobesedno znašla pod vodo, doletele so jo najhujše poplave v vsej zgodovini države.
Kolone, vsaj poleti, so dejstvo. Ozka grla podaljšujejo vožnjo, ustvarjajo gospodarsko škodo in z izpušnimi plini dodajajo prispevek k že tako katastrofalno onesnaženemu okolju. Tako je in tako bo kljub visokoletečim obljubam o zaustavitvi načrtov za širjenje cestne infrastrukture z namenom odprave ozkih grl.
Za nami so dnevi grmenja, celičnih neviht, zapiranja oken, podrtih dreves, podivjanih hudournikov, odkritih streh, toče, prestrašenih pogledov v nebo. Uničeni domovi, objokani ljudje, podrti tabori in kampi … In zdaj je spet jasno in vroče: ekstremno vreme bo očitno postalo naš vsakdan, zato se moramo temu preprosto prilagoditi. Zavarovati naša življenja in premoženje. Najprej pa bo treba spremeniti naš življenjski slog. Naslednja ujma z orkanskim vetrom in nove vremenske prigode, o katerih bomo pripovedovali prihodnjim generacijam, je morda že pred vrati.
Miren dopust na Bledu se je za nemška turista končal tragično. Med sprehodom je nanju padlo drevo, 32-letna ženska je poškodbam podlegla, 30-letni moški pa je bil hudo poškodovan. A že so bile tu napovedi novih nevihtnih oblakov.
Evropa še ni bila tako topla kot zdaj. Morje se je močno segrelo, posledica tega so ekstremni vremenski pojavi, ki odnašajo tudi človeška življenja. Letošnji julij je bil najtoplejši v zgodovini. Slovenija je na svetu med območji, ki se segrevajo najhitreje. Zato bo tudi toča čedalje debelejša, nalivi intenzivnejši.
Splošno maturo je opravilo okoli 92 odstotkov dijakov. Pa so se naučili, da bodo tudi dobri, boljši do sočloveka in narave kakor prejšnji letniki? Da bodo kritično in ustvarjalno razmišljali in bodo znali ločevati med virtualnim in resničnim svetom? Matura namreč vsako leto pokaže, da je tudi na manjših šolah mogoče doseči vrhunske rezultate. Zato ni treba težiti zgolj na elitne gimnazije.
Ljubljanski Drami se obeta prenova, ki bo zahtevala tudi senco več kot 40-letnega mogočnega kostanja. Če bi v Drami hoteli izkoristiti to dramo okoli drevesa, bi pred njim že igrali priredbo izvrstne predstave to sezono, Kako je padlo drevo. Morda pa bo kostanj padel za boljši jutri … Spremembe nikoli ne prinesejo vsega dobrega za vse. A brez njih ne gre.
Naslovnice svetovnih medijev pa so s svojimi uspehi v minulih dneh polnili tudi slovenski športniki. Potapljačica Alenka Artnik je postavila nov svetovni rekord. Kje so meje človekove zmogljivosti, so dokazovali tudi kolesarji na najprestižnejši dirki po Franciji. Mnogi Slovenci so v Parizu pospremili Tadeja Pogačarja do končnega drugega mesta.
Dobra iztočnica do svetovnih uspehov pa je bil tudi največji športni dogodek pri nas, festival evropske mladine v Mariboru. Mesto je sedem dni živelo v olimpijskem duhu in gostilo športnike iz 48-ih držav. Igre krepijo vrednote poštenosti, odgovornosti, prijateljstva, sodelovanja in strpnosti. Vse to pa je pomembno tudi v vsakdanjem življenju.
Le-to nas postavlja pred številne izzive. Eden večjih je staranje prebivalstva. Kdo bo poskrbel za nas, ko tega ne bomo več zmogli sami? Si bomo lahko privoščili primerno oskrbo? Odgovore naj bi prinesel novi zakon o dolgotrajni oskrbi. Tako vsaj zatrjujejo na vladi.
Blanka Markovič Kocen
Foto: neurja.si
