Prvi julijski konec tedna je bil po tradiciji v znamenju Slovencev iz sveta. Srečanje v matični domovini pod naslovom Dobrodošli doma je tokrat gostila Vipava, program pa je pripravilo Izseljensko društvo Slovenija v svetu v sodelovanju s Slovensko izseljensko matico, Svetovnim slovenskim kongresom in Rafaelovo družbo. Prireditev je financiral Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Dejstvo je, da bi se Slovenci, živeči znotraj meja države Slovenije, ljubezni do domovine in narodne zavesti lahko učili od rojakov, ki so razkropljeni po vsem koncih sveta. To se je kot že ničkolikokrat tudi letos pokazalo v Vipavski dolini, ki je za nekaj dni postala središče sveta.
Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je na novinarski konferenci pred samim dogodkom med drugim poudaril: »Na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu zelo pozdravljamo večdnevni program Dobrodošli doma, kjer se prepleta sodelovanje vseh štirih izjemnih civilnih organizacij, ki v Sloveniji skrbijo za izseljence. Pomembno je, da se Slovenci, slovenske skupnosti zunaj matice in organizacije med seboj povezujejo in tkejo ter ohranjajo vezi z matično domovino.«
Minister Arčon: »Vodim najlepši resor v vladi.«
Po besedah ministra Arčona v nagovoru na Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru RS, s katerim se je prireditev začela, Slovenija sodi med tiste države, ki svojim rojakom zunaj meja namenjajo največ pozornosti. »Večkrat rečem, da vodim najlepši resor v slovenski vladi, in mislim resno. Po številkah je to morda majhen resor, a je velik po svoji vlogi v utrjevanju slovenske identitete in državnosti.« Minister je izpostavil tri ključne stebre, brez katerih si prihodnosti naših skupnosti zunaj meja Slovenije ni mogoče predstavljati. To so: slovenski jezik in kultura, mladi in njihova vključenost v skupnost ter gospodarsko povezovanje, ki je osrednja tema letošnjega srečanja. Slovensko obarvan kulturni program v državnem zboru je med drugim popestril basbaritonist Marko Fink, Združenje Slovenska izseljenska matica pa je pripravilo razstavo SIM od leta 1951.
Kultura in druženje v in ob Lanthierjevi graščini
Po petkovem strokovnem posvetu Slovenska narodna identiteta, ki ga je pripravil Svetovni slovenski kongres, se je v soboto v Vipavski dolini dogajal vrhunec prireditve s pestrim kulturnim in družabnim programom.
V parku Lanthierijeve graščine so se predstavili lokalni pridelovalci in gostinci ter stojnice domače obrti Slovencev iz sveta, nastopile pa so tudi izseljenske folklorne skupine in zbori. Na glavnem odru je zbrane nagovoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ki je med drugim poudaril, da smo Slovenci izjemni in da se tega moramo zavedati, “smo povezani na vseh koncih sveta, smo povezani preko različnih delovanj, in to nas izjemno bogati. Ko se Slovenci povezujemo in družimo izven domovine, smo lahko več kot ponosni, da imamo svojo identiteto in imamo svojo državo.” Zahvalil se je vsem Slovenkam in Slovencem, ki živijo izven meja Slovenije, da so si pred 32 leti prizadevali in s svojim delovanjem pomagali, da so nas države tako hitro priznale.
Državna sekretarka Vesna Humar je v Galeriji ob dvorišču Lanthierijevega dvorca odprla eno izmed razstav, in sicer razstavo fotografa Oskarja Moleka iz Argentine. Oskar Molek prihaja iz Buenos Airesa in je potomec predvojnih migrantov, očeta Belokranjca in matere Primorke. Rojen je bil leta 1950 v Vincente Lópezu, pokrajina Buenos Aires.
V letih med 1982 in 1987 je bival v Ljubljani, kot štipendist Slovenske izseljenske matice je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani študiral etnologijo in obiskoval predavanja dr. Tomaža Brejca »zgodovina sodobne umetnosti« na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Fotograf samouk, ki se je s fotografijo prvič pobliže spoznal skupaj z Alešem Gačnikom med študijem etnologije v Sloveniji. Pozneje se je v Argentini udeležil delavnice Hectorja Cartierja, obiskoval je seminarje in izpopolnjevalne tečaje fotografije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Buenos Airesu skupaj s številnimi priznanimi fotografi. Njegove fotografije so bile objavljene v revijah, katalogih in medijih tako v Argentini kot v Sloveniji.
Oskar Molek, razpet med Argentino in Slovenijo
Oskar Molek je publicist, učitelj, raziskovalec, profesor in posredovalec fotografije saj že več desetletij posreduje fotografijo in znanje o fotografiji tako mladim prihodnjim fotografom kot ljubiteljem fotografiranja v Buenos Airesu.
Njegova prva samostojna razstava je bila leta 1991 z naslovom Dela arhitekta Viktorja Sulčiča – Kulturni center Recoleta- CCR – CABA. Znameniti slovenski arhitekt Viktor Sulčič (1895–1973) je avtor buenosaireških arhitekturnih ikon, kot so tržnica Abasto, stadion nogometnega kluba Bocca Juniors, cerkve Srca Jezusovega v San Justu, pročelja pokopališča v Lujanu itd.
Njemu, kot tudi slovenskemu arhitektu Jožetu Plečniku, se je s fotografijo poklonil tudi na vipavski razstavi. Vse do letos je nanizal več deset razstav, zelo odmevna v domovini je bila tudi razstava Bahia, s fotografijami prizorov in ljudi iz mesta Salvador v brazilski državi Bahia. Ravno tako sodeluje pri številnih skupinskih razstavah.
Oskar Molek je rojen v Argentini, a tesno povezan s Slovenijo tudi danes, saj ena od njegovi hčera, Nadia Molek, zadnjih nekaj let živi in dela v Sloveniji in si je tukaj ustvarila tudi družino.
Mikrokozmos Oskarja Moleka
Na razstavi je predstavljenih 20 fotografij, posnetih med leti 1986 in 2023 v Ljubljani in Buenos Airesu, dveh simboličnih mestih, ki ju povezujejo zgodovinske migracijske vezi. Te vezi so skozi fotografijo zreducirane na minimalne vizualne poti, ki jih je avtor poimenoval mikrokozmosi. Ob pogledu na fotografije opazimo močan simbolni poudarek, v veliki meri se izogiba takojšnjemu ilustrativnemu branju. Razstava nas popelje v mikrokozmos Oskarja Moleka, ki ga je potrpežljivo ustvarjal 37 let in nam predstavi droben drobec sveta umetnika.
Argentinski rojaki v objektivu Lučke Oblak Čop
Na letošnji prireditvi Dobrodošli doma sta se predstavila tudi fotografinja Lučka Oblak Čop iz Argentine in fotograf Joseja Voglarja iz Venezuele. Lučka Oblak Čop se je rodila pod Južnim križem, tam odraščala in se izobraževala. Diplomirala je in se izpopolnjevala na dveh šolah za fotografijo v Buenos Airesu in še dodatno širila svoje znanje na raznih tečajih in seminarjih pod mentorstvom mednarodno priznanih fotografskih mojstrov. Imela je že več razstav, v Sloveniji pa se predstavlja prvič. Kot aktivna članica slovenske skupnosti v Buenos Airesu skrbno lovi v svoj objektiv živahno delovanje tamkajšnjih rojakov. Ta dokumentarni segment, ki zajema tudi nekaj knjižnih oprem, predstavlja zajeten del njenega fotografskega opusa. Njene umetniške fotografije pa so globok, intimen izraz čudenja nad skrivnostjo življenja od prvih začetkov do zrelih let. Za tokratno razstavo je odbrala prav dela s takšno vsebino. Umetnico zanima človek, njegova vpetost v vsakdanje življenje, odziv na medsebojne odnose, povezanost z naravo, toplina družinskega kroga, od tod tudi naslov razstave Utrinki življenja.
Jezdeci peska in soli Joseja Voglarja
Fotograf Jose Voglar, rojak iz Venezuele, sin slovenskih staršev po rodu iz Krškega, se s fotografijo sooča na drugačen način. Svoja dela snuje kot nekakšno likovno kompozicijo, v kateri je človek skoraj povsem odsoten, njegovo prisotnost pa le slutimo nekje v ozadju. S fotografijo skuša avtor potešiti svojo ljubezen do morja, do neskončnega prostorja in do tišine. Temu primerna sta tudi motivika in vsebina njegovih del, morje in čolni, ki jih kot razstavo poimenuje Jezdeci peska in soli.
Dva različna umetnika, dva različna pogleda na življenje in okolje, oba pa z globoko sporočilnostjo, je ob predstavitvi povedala Verena Koršič, umetnostna zgodovinarka.
Večer ob dobri glasbi in plesu
Čudovit dan v Vipavski dolini se je iztekel v družabni večer ob glasbi in plesu. Obiskovalce so razgreli pevec in kitarist Martin Marolt iz Argentine, Daniele Hočevar iz Venezuele s plesnim nastopom Tambores – Bobni in plesno delavnico, Ansambel Baires polka iz Argentine. Večer pa se je prevesil v noč ob melodijah in besedilih Adija Smolarja.
Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen
