Prlekija z znamenitim Jeruzalemom velja za eno najlepših vinskih pokrajin na svetu, Jeruzalem imenujejo tudi nebeški kraj. Kaj ju je postavilo na vinski piedestal in še marsikaj zanimivega o Krajinskem parku Jeruzalemski ribniki – Jeruzalemske Gorice je za Rodno grudo povedala Daša Horn, strokovna sodelavka Prleške razvojne agencije.

»Jeruzalem ni priljubljen kraj samo zaradi tega, ker stoji na vinskem piedestalu. Za poseben ugled so zaslužne izjemne vinske lege, ki jih določajo mikroklima, struktura zemeljske prsti in vinska tradicija, ki jo negujejo desetine pridnih generacij vinogradnikov,« pojasnjuje Daša Horn. »Stalno dokazovanje vrhunske kvalitete se izraža skozi najvišje nagrade, ki jih osvajajo vina iz Jeruzalemskih goric. To je le en del slovesa.« Drugi del je po njenih besedah povezan z zgodovino kraja, ki podvaja mistično zgodovinsko ime iz Palestine oz. Izraela. Slovenski Jeruzalem je sveti kraj. Svetost mu pritiče zaradi dominantne geografske pozicije, zaradi legend in bogatega zgodovinskega izročila, zaradi vezi s preteklostjo, vtkanih v okoliško naravo, zlasti večstoletna drevesa in predvsem zaradi tega, ker na slovenski Jeruzalem romajo številni verniki, da poiščejo tukaj notranji mir in spravo s svetom. »Jeruzalem in njemu podobne svete kraje obiskujejo tudi številni ljudje, ki se teh dimenzij kraja ne zavedajo, vsekakor pa jih občutijo,« pravi sogovornica.

Poltretje tisočletje tradicije vinogradništva

Vinogradniki na tem območju vztrajajo na poti v tretje tisočletje vinogradniške tradicije. Zadnja leta se po besedah sogovornice soočajo s številnimi izzivi, ki jih prinašajo klimatske spremembe in nove bolezni vinske trte. Vinarji kljubujejo izzivom, vztrajajo in pridelujejo odlična vina. Izkušnja, ki jo kot gost lahko izkusite na Jeruzalemu, je neprecenljiva, saj že v Vinoteki Jeruzalem najdete več kot 30 različnih lokalnih proizvajalcev vina, ki police bogatijo z več kot 100 različnimi buteljčnimi vini. Odličen način promocije in predstavitve turistom je torej jeruzalemska vinoteka, kjer turistom nudijo degustacije lokalnih vin, jim svetujejo pri nakupu in jim podajajo informacije o vinogradnikih. 

Najbolj znana lokalna vina

V Prlekiji poseben pomen pripisujejo sorti Šipon. Ta je najbolj zastopana ravno na območju Jeruzalemskih goric, ki sodijo v vinorodni okoliš Štajerska Slovenija, pod okoliš Ljutomersko-ormoške gorice. Radgonska penina je tudi posebnost širšega območja Prlekije, saj je avtohtona sorta, ki izvira iz območja Radgonsko-Kapelskih goric. Sorte, ki so še značilne v Prlekiji in so dobro zastopane, so Chardonnay, Sauvignon, Traminec, Laški Rizling, Renski Rizling, Rumeni muškat in Muškat Ottonel.

Čarobnost jeruzalemskih ribnikov

Krajinski park Jeruzalemske gorice opredeljujeta dva občinska odloka, ljutomerski in ormoški, ki skupaj tvorita celoto. »Ljutomerski del zajema v krajinski park Jeruzalemske gorice tudi ribnike, nastale z zajezitvijo voda, ki se zbirajo s severnih pobočij Jeruzalemskih goric. Ribiška družina lepo skrbi za ribnike in z njimi gospodari. Nekoč je bilo na največjem ribniku urejeno letno kopališče, kamor smo se hodili Ljutomerčani hladit in družit. Danes so Ljutomerski ribniki priljubljena, malodane idilična naravna destinacija za sprehajanje in rekreacijo,« pojasnjuje Hornova.

Etnološke znamenitosti Prlekije

Etnoloških znamenitosti oz. zanimivosti je v Prlekiji kar nekaj. Vsaka prleška vas ima svojo posebnost, ki se izraža v vaških grbih, za katere sicer ne veljajo heraldični (grboslovje) zakoni, imajo pa dolgo tradicijo, so plod ljudske domišljije in predstavljajo značilnost posamezne vasi.
Etnološka posebnost Prlekije je tudi klopotec, saj velja Prlekija za zibelko le-teh. Značilen je izviren klopotec s štirimi kraki, ki se je kasneje razširil tudi izven prleškega območja v nekoliko spremenjeni obliki. Etnološka posebnost Prlekije so tudi mlini na veter ter mlini na Muri. Rekonstruiran mlin na veter še danes najdemo na Stari Gori, Babičev mlin pa je še vedno delujoč na Muri v Veržeju. Ohranjene so tudi klečaje ali klüčaje, ki so značilne vinogradniške hišice lesene kladnje gradnje, ki so bile značilne za slovenske gorice in v katerih so vinogradniki hranili svoj pridelek ter vinogradniško orodje.

Domača obrt ni zamrla

»Obrti, ki so že nekoč imele velik pomen in so ohranjene še danes so lončarstvo, sodarstvo, pletarstvo in slamokrovstvo. Seveda obseg domače obrti ni primerljiv z nekdanjim, smo pa ponosni, da vseeno ohranjamo nekaj domačih obrtnikov. K ohranjanju in promociji etnološke dediščine ter običajev prispeva ozaveščanje ljudi na inovativen način. Ob predstavljenih domačih obrteh v muzejih in zbirkah ter delavnicah, skrbi za promocijo Prleški dnevnik, ki se oglaša preko socialnih omrežij in poleg lokalnih ljudi dosega rojaki iz vsega sveta,« pojasnjuje sogovornica.   

Prlekija pred rojstvom vina – po kakovosti dobra, po količini skromnejša letina

Martinovo je največji praznik za vinarje, ki mu še posebej v Prlekiji dajejo poseben pomen. Praznik povežejo s številnimi dogodki po občinah in slavimo »rojstvo vina«, ko mošt po krstu dozori v vino. »Letošnja letina je zelo različna od vinogradnika do vinogradnika, saj so nekateri imeli srečo, da so njihove vinograde nevihte s točo obšle, spet drugi se ob neugodnih vremenskih ujmah soočajo s trsno rumenico, boleznijo vinske trte, ki je čedalje večji problem na našem vinorodnem območju. V splošnem lahko rečemo, da je po kakovosti vin letina zelo dobra, po količini pridelka pa občutno skromnejša kot prejšnja leta,« še pove Daša Horn.

Blanka Markovič Kocen

Foto: aHriv Prleške razvojne agencije