XXI. nagradni natečaj Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu je pokazal, da se pozitiven trend naraščanja števila raziskovalnih nalog na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu veča, še zlasti na področju izseljenstva. Letos je na natečaj prispelo sedemnajst nalog, v enaindvajsetih letih pa skupno že 373. Med najboljšimi diplomskimi, magistrskimi in doktorskimi deli na temo Slovencev v zamejstvu in po svetu je prvo nagrado s področja Slovencev v izseljenstvu prejela Nadia Molek, članica vodstva SIM.

 Minister Arčon je na slovesnosti v dvorani Državnega sveta RS med drugim dejal: »Za nas je izziv, kako pritegniti Slovence nazaj v domovino. To je ena ključnih prioritet Urada.« Kot je dodal, bodo z namenom nudenja pomoči povratnikom organizirali Pisarno dobrodošlice, kjer naj bi slednji našli vse potrebne informacije. Vsem sodelujočim, posebej pa nagrajenkam in nagrajencem, je čestital za prispevke, članom strokovne komisije in mentorjem nagrajenih raziskovalcev pa se zahvalil za sodelovanje.

Da ima Slovenija največje bogastvo v ljudeh, pa je v uvodnem nagovoru dejal predsednik državnega sveta Marko Lotrič in poudaril, da je skrb za Slovence zunaj meja matične države, ki jih je okoli pol milijona, temeljno ustavno načelo.

Namen natečaja: spodbujanje raziskovalne dejavnosti

Predsednik komisije dr. Željko Oset je predstavil delo strokovne komisije, ki se je tudi letos razdelila na dve podskupini – podskupino za zaključne naloge s področja zamejstva in podskupino za zaključne naloge s področja izseljenstva. Kot je dejal, je namen natečaja spodbujanje raziskovalne dejavnosti do- in podiplomskih študentov.

Tudi za širše občinstvo zanimiva doktorske disertacija Nadia Molek

Doktorska disertacija Nadie Molek (V španskem jeziku) je na široko zastavljena analiza s področja izseljenske problematike. Izhaja iz vprašanja oblikovanja identitete Slovencev  skozi prizmo treh različnih migracijskih tokov v Argentini od zadnjih desetletij 19. stoletja do konca 20. stoletja. Poglobljeno se ukvarja s pojmom identitete, njeno pogojenostjo z zgodovinskim časom ob odhodu iz Slovenije. Disertacija vključuje veliko informacij o slovenski zgodovini od naselitve do danes in vsebuje širok nabor podatkov, s čimer je bila v osnovi zasnovana za širše občinstvo.

Drugo nagrado je prejela Neli Skočaj z magistrsko nalogo: Ali je znanje slovenskega jezika pogoj za čutenje slovenske etnične identitete, tretjo pa Alenka Tratnik z magistrskim delom Biografsko učenje slovenskih izseljencev v Avstraliji. Posebno priznanje je prejel Josip Veber za diplomsko delo Kulturni događaji Slovenaca u južnom Banatu kao doprinos razvoju turizma (Kulturne prireditve Slovencev v južnem Banatu kot prispevek k razvoju turizma).

 Prvo nagrado za najboljša diplomska/magistrska/doktorska dela s področja Slovencev v zamejstvu je prejel Dominik Srienc za doktorsko disertacijo z naslovom Im “Wörterholz”. Zum Gestus literarischen Schreibens bei Florjan Lipuš (“V besedni suhljadi”. O gestusu literarnega pisanja pri Florjanu Lipušu). Druga nagrada je šla v roke Jasmini Klanjšček za magistrsko nalogo Pomen glasovnega zavedanja v dvojezičnem vrtcu v Špetru tretja pa Heleni Lupinc za diplomsko nalogo Narodni dom in Trieste-Trst: perspectives, needs and objectives of the communities coexisting in the city (Narodni dom in Trieste-Trst: perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki sobivajo v mestu). Posebno priznanje je prejela Ivona Andres za diplomsko nalogo Opis stare kmečke hiše v slovenskih govorih na avstrijskem Koroškem.

 Blanka Markovič Kocen

Foto: USZS