V Ilirski Bistrici se za občinsko stavbo na jugozahodnem robu mesta razprostira mestni botanični park. Kot so nam povedali v tamkajšnjem turistično-informacijskem centru, se razteza na štirih hektarjih površine, na kateri so zasajene eksotične in avtohtone rastline, Viljem Kindler naj bi jih zasadil 110, se je pa številka zagotovo spremenila po lanskoletnem urejanju parka. 

 S parkom upravlja Občina Ilirska Bistrica, obiskuje pa ga lokalno prebivalstvo, šole in vrtci, redni obiskovalci so tudi taborniki, ki imajo blizu svoje prostore. Organizirane skupine turistov ogled starega mestnega jedra običajno združijo z ogledom parka in Hriba svobode, med gosti pa so še druge skupine turistov (posamezniki, pari, družine), pojasnjujejo v TIC. Park je za obiskovalce zanimiv vse leto, najbolj pa poleti (junij-september) ko cvetijo lokvanji. Trenutno je praznično okrašen, tako da je zelo lep tudi pozimi.

Skozi severozahodni del parka tečeta reki Bistrica in Sušec. V prvi polovici 19. stoletja sta poganjali številne žage in mline v najstarejšem delu mesta, imenovanem Guranji Kraj.

Viljem Kindler – oče botaničnega parka

Botanični park je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (leta 1962) zasnoval gozdarski tehnik, krajinski arhitekt Viljem Kindler. Idejo za park je dobil ob obisku vrtnarskih razstav v Hamburgu in na Dunaju.  Kindler je  leta 1967 v Ilirski Bistrici ustanovil Hortikulturno društvo Vrtnica, ki  je opravilo pionirsko delo pri postavitvi parka in sodelovalo pri ozelenitvi in lepši urejenosti samega mesta Ilirska Bistrica. Po Kindlerjevi zaslugi je mesto ohranilo več kot 12 hektarjev  parkov in zelenic.

Biser na območju nekdanjega mestnega smetišča

Park je nastal na površini nekdanjega mestnega smetišča, na zanemarjenem in pustem močvirskem zemljišču. Površino, namenjeno parku, so najprej zavarovali z ograjo, posadili so živo mejo in po njej speljali sprehajalne poti in steze. Iz smrdljive mlakuže je nastal umetni ribnik z lesenimi mostički, vanj so spustili krape in zlate ribice, ter zasadili bele in rdeče lokvanje.  Na robu ribnika, na majhnem otočku, so postavili skalnjak, iz katerega se v obliki malih slapov v ribnik izliva čista voda.

Botanični park je bil  leta 2011 s svojo vrtno arhitekturno dediščino vpisan v register nepremične kulturne dediščine.

Blanka Markovič Kocen

Foto: arhiv DRPSN, avtor Jošt Gantar