V družini Cvetkovič so že dolgo pred dejanskim odhodom začeli razmišljati o selitvi na drug kontinent, v Melbourne v Avstralijo pa so prispeli 27. septembra 2007. Zakaj Avstralija, Mojca Cvetkovič ne zna razložiti. »Preprosto, želeli smo si v tople kraje, Španijo, Francijo … ali celo Avstralijo! Preselili smo se v Brisbane, ki nas je ob obisku zaradi tople klime, bujne vegetacije in dolgih peščenih plaž takoj navdušil. Gold coast je poznan kot turistična destinacija vsakega Avstralca, tak rekoč ‘surfers paradise’.« Mojco, živahno in zgovorno damo, sem srečala na Slovenski izseljenski matici ob njenem daljšem obisku v Sloveniji, kjer je iskala tudi možnosti in priložnosti za razvoj svoje zanimive poslovne ideje.
Kako je ob selitvi v Avstralijo potekala prilagoditev na novo okolje? Kaj je bilo najteže?
Takoj po prihodu smo navezali stike s tam živečimi Slovenci, obenem pa se vživeli v tamkajšnjo kulturo, tudi prek šole, ki jo je obiskovala takrat sedemletna hči Julija. Ljudje so nas lepo sprejeli in pomagali s svojimi nasveti, nas sprejeli v družbo, celo avto smo dobili…. Najtežje pa je bilo gledati, kako težko se prilagaja otrok brez znanja angleškega jezika in s tem slabo socializacijo.
Prevozništvo je verjetno dejavnost, ki je ni mogoče kar tako prenesti v drugo državo ali celo na drug kontinent kot, denimo, kakšne dejavnosti, vezane na digitalno okolje, socialne dejavnosti, izobraževanje … Kako vam je to uspelo? Ste imeli stik navezan že pred odhodom iz Slovenije?
Kmalu po prihodu smo ustanovili svoje transportno podjetje, v katerem sva z možem oba zaposlena. Transportna dejavnost je v Avstraliji povsem drugačna. Opazila sva velike razlike v opravljanju te dejavnosti v primerjavi z Evropo, kjer je ta predvsem bolj regulirana. Trenutno opravljamo redne dostave za večjo prehrambno trgovsko verigo. Dnevne razdalje ne presegajo 500 km.
Vaša hči Julija je leta 2018 na mednarodni maturi v Avstraliji za predmet izbrala slovenščino in jo tudi uspešno opravila. S čim se ukvarja danes?
Julija danes zaključuje dvojno diplomo Busines and Bachelor of interior architecture – busines and interior design. Državljani Avstralije imajo možnost brezplačnega študija. Ko zaslužijo določeno vsoto, pa se to od dohodnine vrača državi. Julija si po opravljeni diplomi želi dodatnega študija v Sloveniji. S tem razlogom je tudi zaključila mednarodno maturo iz slovenskega jezika.
Mojca, ker ste sami zelo ustvarjalen in nemiren duh, ste se lotili svojega, nadvse zanimivega posla, ponudbe daril iz slovenske kulturne dediščine. Ali vaša ponudba sega tako v Slovenijo kot v Avstralijo in kolikšno je v slednji zanimanje za slovenske izdelke?
Med korono se je rodila zamisel o uvozu slovenskih unikatnih izdelkov v Avstralijo, kjer sicer primanjkuje kvalitetnih daril. Navezali smo stik z obrtno zbornico Slovenije s prošnjo, da z našo zamislijo seznani svoje člane. Nad odzivom smo bili navdušeni in nadaljevali smo izpeljavo projekta. Novo nastalo podjetje smo poimenovali Emona boutique – ime naj bi odražalo rokodelstvo, tradicijo, povezanost s Slovenijo. Trenutno je v izdelavi internetna stran prodaje. Zaradi nekaj zapletov z lesenimi izdelki zaradi zakonodaje in podobnih birokratskih zadev se je vse skupaj nekoliko zavleklo.
Kaj vse najdemo v vaši ponudbi in kako jo promovirate?
Trenutno sem v Sloveniji, kjer z veseljem obiskujem izdelovalce in se udeležujem rokodelskih sejmov in stojnic. Zaenkrat se še ne promoviramo, ker je projekt šele v izdelavi. Vsa leta veliko sodelujem s Slovensko izseljensko matico in Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, z njihovo pomočjo uresničujemo razne projekte. Veselim se naslednjega ob ustanovitvi in zagonu Emona boutique.
Kako ste Slovenci v Avstraliji povezani? Imate svoja društva? Se med seboj poznate, družite?
Slovenci v Avstraliji in mešani zakoni se v okolici Brisbana dobivamo v zasebnih domovih, parkih in na plažah. Skupaj se z velikim veseljem udeležujemo in podpiramo slovenske glasbenike, ki nas obiščejo, kot na primer DJ Umek in Denis Novato.
Kje se s svojo družino vidiš čez deset let?
V Sloveniji.
Blanka Markovič Kocen
Foto: osebni arhiv M. C.
