Karin Pečelin se je po študiju ekonomije na ljubljanski univerzi takoj podala v vode mednarodnega poslovanja. Danes dela kot generalna sekretarka Slovensko-arabskega poslovnega sveta, organizacije, ki razvija trgovinske in gospodarske odnose med Slovenijo in arabskimi državami.

Kaj te je odpeljalo iz Slovenije in koliko časa že živiš v tujini?

Mož ni bil Slovenec in kljub naporom, da bi si življenje in preživetje ustvarili v Sloveniji, se žal ni izšlo. Priložnost in ponudba sta prišli iz tujine. V Dubaju smo tako, z manjšimi presledki, že od leta 2005. Pred tem smo živeli v Angliji in Sloveniji.

Kaj te je naučilo življenje v tujini?

Življenje zunaj domovine mi je dalo pomembno širino. Znašli smo se v multikulturnem Dubaju, ki je ponujal mnogo priložnosti za razvoj, tako na osebni kot karierni ravni. Sprva seveda ni bilo lahko, nismo imeli prijateljev ali znancev. Smo se pa hitro znašli in cenili tudi to, da sta otroka odraščala in se šolala v mednarodnem okolju. Zdaj si težko predstavljam, da bi živela le v Sloveniji. Ko sem v Dubaju, imam ves čas domotožje in se veselim, da bom kmalu spet šla domov. Ko pa sem v Sloveniji, kmalu pogrešam Dubaj.

V tujini smo se naučili predvsem strpnosti, vztrajnosti in seveda prilagajanja. Slovenci smo zelo delavni, dobro organizirani in zato smo povsod dobro sprejeti. To pa seveda ne velja vedno za drugo stran in včasih je bilo res potrebno veliko potrpežljivosti, da smo našli skupni jezik. Zlasti smo prepoznavni zdaj, po svetovni razstavi EXPO Dubai 2020, kjer smo se pokazali v najboljši luči. Morda samo nismo tako dobro povezani med seboj, kot to velja na primer za preostale narode nekdanje Jugoslavije.

Tvoja sinova Noah in Maxim govorita slovensko – kako ti je to uspelo in kdo ima največje zasluge pri tem?

Zelo sem se trudila in vztrajala, da sta z mano ves čas govorila  slovensko, z očetom pa angleško. Z mojimi starši in sestro sta govorila slovensko. Vsi smo ju ves čas spodbujali in ju zalagali s slovensko literaturo. V času epidemije smo bili v Sloveniji in ta čas ju je še bolj povezal z državo in jezikom.

Sinova se ravno zdaj odločata za študij in videli bomo, kam ju bo zanesla pot. Znanje slovenščine jima odpira možnost študija v Sloveniji, znanje angleščine pa drugod po svetu. Zanimata ju naravoslovje in digitalni svet.

Živiš med Dubajem in Slovenijo. Kako je to videti v praksi in zakaj si se odločila za tak način življenja?

Kot sem že omenila, je bila pandemija vzrok, da smo se za dalj časa vrnili domov. V tistem času res nismo vedeli, kako se bo obrnilo. Svetovno razstavo, načrtovano za leto 2020, so zamaknili za eno leto, nato pa se je počasi začelo vse obračati na bolje in ponovno odpirati. Dobila sem priložnost za delo v času svetovne razstave in se tako spet vrnila v Dubaj. Zdaj delam za mednarodno podjetje, ki povezuje arabski in slovenski trg ter druge balkanske države. Dubaj je in ostaja hub, kalilnica poslovnih priložnosti za regijo Bližnjega vzhoda. V Sloveniji pa je moja družina in moj dom, moje zatočišče.

Kako je nastop na EXPO Dubai 2020 vplival na podobo Slovenije v regiji?

Slovenija je v Dubaju nastopila s sloganom »Slovenia, Green and Smart Experience«, ki je vzbudil veliko zanimanja. Med oktobrom 2021 in aprilom 2022 je EXPO obiskalo čez 24 miljonov ljudi, zato je razumljivo, da je ne le povezal obe državi, ampak tudi odprl možnosti dolgoročnega sodelovanja s številnimi podjetji v regiji Bližnjega vzhoda. Če navržem nekaj podatkov o Dubaju: je davčna oaza, v kateri živi okoli 52 000 miljonarjev. Mesto sebe smatra za mesto presežkov in njegov šejk, Mohammed bin Rashid Al Maktoum, je človek z visokimi cilji. Burj Khalifo, 828 m visoko stavbo, bo kmalu nadomestil Dubai Creek Tower, ki naj bi dosegel 1000 metrov. Leta 2040 naj bi Dubaj deloval na sončno energijo. Ima približno  4 milijone prebivalcev, ki so v Dubaj prišli živeti razkošje, ki si ga morda doma ne bi mogli dovoliti. Država vlaga v nepremičnine in razvoj turizma. Vsako leto sprejme okoli 60 milijonov turistov.

V čem je največja razlika med Združenimi arabskimi emirati in Slovenijo?

Razlike so res velike, od geografskih, klimatskih, kulturnih, ekonomskih … Predvsem je dobro vedeti, da je življenjski ritem tukaj drugačen od evropskega, da vse teče počasneje, tudi sklepanje poznanstev in poslov, in da hitenje nikamor ne pripelje. V času ramazana se ritem še bolj upočasni, dela se od 9.00 zjutraj do poldneva in morda še kaj malega po sončnem zahodu, sicer pa oblasti ljudi spodbujajo, naj bodo doma in počivajo. To je tudi čas za krepitev družinskih vezi. Ženske tu še vedno večinoma ostajajo doma in skrbijo za družino, čeprav se zlasti med mladimi to spreminja. Morda je zanimivo tudi to, da je 80 odstotkov prebivalstva v Združenih arabskih emiratih tujcev. Zelo dobro sprejemajo zlasti Angleže, ki so v šestdesetih letih prejšnjega stoletja tu odkrili nafto in plin, sicer pa priseljenci prihajajo od vsepovsod. Slovencev nas je okoli 650. Povezani smo v slovenskem društvu in kot zanimivost naj povem, da na 8. februar odidemo na izlet v puščavo, kjer prebiramo Prešernove pesmi.

Kaj bi svetovala Slovencem, ki si  želijo delovati v ZAE? Za kakšen trg gre?

Gre za zelo hitro rastoči trg z veliko priložnostmi. Emirati imajo jasno vizijo in strategijo razvoja države, ki jo odlično vodijo in res lepo skrbijo za svoje ljudi. Slovencem, ki se želijo poslovno vključiti, bi svetovala, naj se dobro pripravijo, se seznanijo z zakonodajo in arabsko poslovno kulturo. Značilno je, da so Arabci sprva zelo zadržani in nezaupljivi. Potrebno je veliko časa, da si pridobiš njihovo zaupanje. Ko pa je ta odnos vzpostavljen, si pridobiš prijatelje za vedno.  

Barbara Vuga

Foto: osebni arhiv K. P.