Na Slovenski izseljenski matici so sredi februarja predstavili knjigo Janeza Roglja, dolgoletnega glavnega tajnika SIM, Zgodbe slovenskih izseljencev v sliki in besedi – 1. del. Gre za monumentalno delo, ki predstavlja kamenček v mozaiku slovenskega izseljenstva, obenem pa je to šele prvi del širšega opusa.

Izseljenske zgodbe iz »Kovčka«

Knjiga je nadaljevanje Rogljevega bloga Kovček, ki ga avtor pod simboličnim naslovom piše zadnja štiri leta. V knjigi in še bolj v bodočih delih so ali bodo opisani spomini na izseljence, ki niso mogli blesteti z merljivimi ekonomskimi, znanstveno-tehničnimi in kulturnimi ter športnimi rezultati, a brez katerih verjetno ne bi mogli govoriti o slovenskem izseljenstvu. »Z izidom te knjige smo začeli brisati prah z dragocenih spominov izseljencev, zaenkrat samo tistih s Švedske in iz Brazilije, ter temeljev iz zgodovine nastanka in razvoja Slovenske izseljenske matice,« je v uvodu zapisal avtor. Kot je dejal na predstavitvi, je Slovencev po svetu mnogo, pravzaprav ne vemo natančno, koliko, in noben avtor ne more zajeti vseh. »Morda pa kdaj nastane slovenska izseljenska enciklopedija, podobna, kot jo imajo Hrvatje,« je dodal Rogelj.

Praznik avtorja in slovenskih izseljencev

»Vsak izid knjige je praznik in danes je praznik tako za avtorja kot tudi za slovenske izseljence,« je na predstavitvi uvodoma dejal predsednik Združenja SIM dr. Boris Jesih. Po besedah Vesne Humar, državne sekretarke na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je velik obisk znak zanimanja za to posebno temo, ki jo v svoji knjigi odstira Janez Rogelj. »Pomembno je, da se ohranijo zgodbe posameznic in posameznikov, ki so gradili slovensko skupnost v tujini,« je dejala Humarjeva. Akademik prof. dr. Boštjan Žekš, ki je v knjigi napisal predgovor, pa je poudaril, da se je avtor s Slovenci po svetu dolga leta ukvarjal z dušo in srcem ter dodal: »Mislim, da smo z odsekanjem noge SIM naredili veliko napako, z uničevanjem pa nikoli ne moremo naprej.«

Od ustanavljanja in delovanja SIM k Slovencem v Braziliji in na Švedskem

Razveseljivo je, da je knjiga šele prvi del širšega opusa, kar je razvidno tudi iz besedila. Ta poleg uvodnega dela predstavlja slovensko izseljevanje pred letom 1950, ko je bilo Združenje SIM ustanovljeno, govori v glavnem o ustanavljanju SIM in njenem delovanju do leta 1991. Temu delu avtor doda še poglavji o Slovencih na Švedskem in v Braziliji. Izbira omenjenih dežel je malce nenavadna, a po avtorjevih besedah naključna. »Brazilija je specifična zato, ker v njej živi razmeroma majhna slovenska skupnost, a smo se poznali, obiskovali … V Braziliji je bilo v tem času veliko ‘pomembnih’ izseljencev, imel sem veliko materiala,« je pojasnil Rogelj. »Švedska je bila država začasnega dela – zdomstva, slovenska skupnost v tej državi pa merljiva. Osnovni model je bilo razmeroma preprosto zbrati.«

Predstavitev v prostorih Matice je popestril primorski glasbenik Drago Mislej Mef s pesmimi, ki so se tematsko povezovale z izseljenstvom. »Tudi jaz sem izseljenec – iz Postojne v Izolo,« se je pošalil in zabrenkal na svojo kitaro.

Izid knjige, ki je natisnjena v 300 izvodih, sta finančno podprla Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Združenje Slovenska izseljenska matica.

Blanka Markovič Kocen

Foto: B. M. K. in Ženja Simonič