Slovenijo je tudi iztekajoči se mesec kot že nekaj mesecev prej zaznamovala stavka zdravnikov. Na to, da zdravniki stavkajo, smo se že navadili, to počnejo že štiri mesece, pa nič ne kaže, da se bo stavka kmalu končala, obe strani vztrajata na svojem. Vmes so se sicer poslužili mediacije, ki pa ni prinesla nobenih rezultatov. Bolniki pa lahko samo upajo, da posledice ne bodo prehude, a to očitno ne zdravnikov, žal tudi vlade, ne zanima preveč. Pa zdravniki niso ednini, ki stavkajo. Ta hip stavkajo tako tudi delavci v upravnih enotah, v prilagojeni obliki še sodniki in tožilci, stavko napovedujejo policisti in še številne skupine v javnem sektorju.
Bližajo se tudi evropske volitve, ki jih politiki pričakujejo včasih z optimizmom, včasih pa tudi s strahom, ali se bo vse izteklo po njihovih načrtih. Desnica, ki ima s Sloveniji bolj ali manj stabilno telo, stavi na antimigracijsko politiko, povezano s poudarjanjem tradicionalnih vrednot, kot so vera , družina, upočasnitev zelenega prehoda.
Na levi se ravno nasprotno zavzemajo za nadzorovano integracijsko migracijsko politiko, za zeleno politiko in več demokratičnih potez na vseh ravneh delovanja. Oboji se razlikujejo tudi na področju zunanjepolitičnih zadev: če so v odnosu do Ukrajine stranke razmeroma soglasne, se razlikujejo glede vojne v Gazi, medtem ko vladajoči, kljub temu da oklevajo pri priznanju palestinske države, podpirajo mirovna prizadevanja, tudi v okviru OZN. Zaradi zadnjega glasovanja v Varnostnem svetu je tako Izrael poklical na zagovor slovensko veleposlanico. Desnica v glavnem podpira Izrael ne glede na številne žrtve med palestinskimi civilisti.
Večina strank je predstavila listo za evropske volitve. Je pa v povezavi z Ukrajino Slovenija kot tudi številne druge države izpostavljena dejavnosti obveščevalnih služb. Tako so pred kratkim odrekli gostoljubje ruskemu diplomatu, ki naj bi aktivno širil porursko propagando preko slovenskih medije in tudi sicer, že lani pa je prišlo do aretacije dveh spečih ruskih agentov, katerih usoda je negotova, govori se celo, da naj bi ju zamenjali za kakega vzhodnega obveščevalca, ki so ga odkrili Rusi. Vzporedno s tem se krepi skepticizem predvsem do sodelovanja v zvezi NATO, za kar se pa razen levice nobena stranka ne zavzema javno.
Bodo pa sočasno z junijskimi volitvami potekali še trije referendumi, nekateri pravijo, da zato, da bi spodbudili čim več volivcev , da bi se volitev sploh udeležili. Slovenija ima z manj kot 30 odstotki eno najnižjih udeležb na evropskih volitvah. Slednje gre vsekakor na račun desnih strank, ki imajo stabilno in zvesto volilno bazo. V ta namen so vladajoči odločili, da bodo z junijski volitvami v evropski parlament izvedli še tri referendume in tako spodbudili čim več ljudi za udeležbo na volitvah. To jim očita tudi opozicija, kar kaže na to, da se eni in drugi zavedajo svojih meja in tudi slabosti. Kako uspešne bodo, bomo videli junija.
So si pa socialdemokrati v zadnjih dveh mesecih prislužili prav posebno medijsko pozornost. Potem ko je po aferi z netransparentnim nakupom stavbe sodišča odstopila pravosodna ministrica, je enako storil tudi glavni tajnik stranke, ki je pri čudnih poslih imel prste vmes, zatem pa so izvolil novo vodstvo. Novi predsednik stranke je postal gospodarski ministre Matjaža Han.
Dr. Boris Jesih, predsednik SIM
