Zadnji junijski konec tedna bo v Celju, knežjem mestu, potekala prireditev Dobrodošli doma, tradicionalno srečanje slovenskih izseljencev v domovini. O mestu, njegovih znamenitostih in ljudeh smo se pogovarjali z dr. Bojanom Cvelfarjem,  vodjo Oddelka za družbene dejavnosti na Mestni občini Celje.

Malo politične emigracije, ekonomska predvsem v Nemčiji

»Natančnih podatkov, koliko Slovencev se je izselilo z območja mesta Celje ali Savinjske regije, žal nimamo. Zagotovo pa so tudi predniki z našega območja odhajali v tujino tako iz ekonomskih kot političnih razlogov. Kar zadeva zgodnejše valove izseljencev konec 19. in v začetku 20. stoletja, zagotovo ne v tolikšnem številu kot iz takratne Kranjske. Pa tudi po drugi svetovni vojni se je z našega območja izseljevalo manj ljudi kot iz drugih predelov Slovenije – političnih emigrantov je bilo z nemškega okupacijskega območja veliko manj kot pa npr. z Dolenjske. Zaradi ekonomskih razlogov pa so se tukajšnji ljudje raje odločali za zdomstvo, predvsem v Nemčiji,« sogovornik odgovarja na vprašanje kdaj in koliko so se Slovenci z območja celjske občine ali regije izseljevali in kam jih je vodila pot.

Kaj morate videti v Celju?

Po Cvelfarjevih besedah je na prvem mestu Celjski grad – po površini največji slovenski grad na vzpetini nad mestom, ki ponuja tudi prečudovit pogled na Celje in Celjsko kotlino. Nujno si je tudi ogledati Mesto pod mestom – ostaline rimske Celeie z najbolje ohranjeno rimsko cesto daleč naokoli. Pa Fotografski atelje Pelikan z edinstvenim steklenim fotografskim ateljejem. V zadnjem času pa v Celju intenzivno obujamo spomin tudi na svetovno popotnico in pisateljico Almo Karlin.

Dediščinski turizem podaja roko nosilnim produktom destinacije

»Celje je v preteklosti stavilo predvsem na dediščinski turizem – torej svojo slavno zgodovino. S pravkar sprejeto novo strategijo razvoja turizma bomo poleg tega namenjali več pozornosti kot do sedaj nosilnim produktom destinacije, kot so kulturni in mestni oddih, gastronomija ter poslovni in sejemski turizem. Razvijali pa bomo tudi podporne produkte, kot so outdoor, športni turizem in workation. Hkrati bomo poskušali Celje kot destinacijo za enodnevni obisk spremeniti v destinacijo za nočitve, veliko pozornosti pa že sedaj namenjamo tudi družinskemu turizmu, kjer prednjačijo turistične znamenitosti, kot sta denimo Hermanov brlog, edini otroški muzej v Sloveniji, ter Tehnopark Celje. S spoštovanjem do preteklosti zremo v prihodnost,« poudarja sogovornik.

»Zeleno« mesto

Celje je četrto največje slovensko mesto, ki pa je kljub temu ohranilo veliko zelene narave. »Mesto ima izjemno srečo, da ima v svoji neposredni bližini že stoletja v lasti obsežne gozdove. Zato so zaslužni naši predniki, ki so z gozdom dobro gospodarili, ga širili, urejali in takšna je usmeritev tudi v prihodnje. Pravkar smo sredi urejanja novih grajskih poti, ponašamo se z največjo in zelo dobro obiskano drevesno hišo v državi. Velik privilegij je imeti tako blizu mesta toliko možnosti za sprehode v naravi,« pojasnjuje Cvelfar. Sicer pa k obisku, predvsem v poletnih mesecih, kar kliče največje umetno jezero v Sloveniji Šmartinsko jezero, skozi vse leto pa priljubljena izletniška točka Celjska koča s pustolovskim parkom, pozimi pa tudi odlično urejenim smučiščem.

Mestno jedro z bogato zgodovinsko in kulturno dediščino

V starem mestnem jedru se obiskovalec praktično na vsakem koraku lahko sreča z bogato in zanimivo zgodovinsko in kulturno dediščino. Zanimivo je opazovati ostanke srednjeveškega obzidja s štirimi dobro ohranjenimi obrambnimi stolpi. Oba muzeja, Pokrajinski muzej in Muzej novejše zgodovine, ponujata zanimive razstave in izjemne muzejske zbirke. Celjski dom (nekdanja Nemška hiša) in Narodni dom (sedanji sedež občine) pričata o nekdanjem močnem rivalstvu med nemškim in slovenskim življem v mestu. Sicer pa obe veličastni stavbi ponujata tudi bogat program različnih kulturnih prireditev v mestu. V toplejših mesecih se veliko dogaja na prostem, po trgih in ulicah, mestni vrvež pa bogati tudi raznovrstna gostinska ponudba.

Izjemno bogata dediščina najvplivnejše plemiške družine na Slovenskem

Celjani so zelo ponosni na Celjske grofe (od 1436 državni knezi), v prvi polovici 15. stoletja eno najvplivnejših evropskih plemiških rodbin, ki je poleg zelo iznajdljivih moških članov rodbine dala tudi dve kraljici – poljsko Ano ter madžarsko, češko in nemško kraljico Barbaro. Celjski so namreč s premetenimi dednimi pogodbami in preračunljivimi poročnimi zvezami vztrajno pridobivali ozemlja na območju današnje Slovenije, Avstrije, Madžarske, Slovaške in Hrvaške ter s tem tudi svoj vpliv. »Sicer pa priporočam ogled čudovite stalne razstave o naši slavni rodbini v Pokrajinskem muzeju Celje. Izjemno čast nam je, da tri zlate zvezde, ki so jih Celjski v svoj grb prevzeli od Vovbrških grofov in so tudi simbol mesta, danes krasijo slovenski nacionalni grb,« pove sogovornik.

Celje z okolico ponuja številna doživetja

Dr. Bojan Cvelfar na tem mestu izpostavi le Tehnopark, ki leži v samem mestnem središču in ponuja nepozabna doživetja za vse generacije. Poleg stalnih znanstveno-tehnoloških doživetij pripravljajo tudi različne šolske programe, delavnice, tudi kuharske tečaje Cele kuha … V aprilu je denimo potekal Festival robotike in umetne inteligence. »Sicer pa smo v minulem letu začeli pripravljati kar nekaj novosti – 12. oktobra smo prvič organizirali Maksimilijanov dan, tedaj namreč goduje sv. Maksimilijan Celjski, škof in mučenec, zavetnik Celja in sozavetnik Škofije Celje. Malo je mest, ki se lahko pohvalijo s svojim zavetnikom. Naše Celje sodi mednje,« pove sogovornik. Namen Maksimilijanovega dne je ozaveščanje o izjemnem zgodovinskem dejstvu, ki je gradnik kolektivne identitete mesta, a obenem premalo znan in prepoznan. »Ob tem smo pripravili več kulinaričnih dogodkov pod imenom Okusi Celja, intenzivno smo začeli ponujati različne izkustvene programe tudi na področju športa, kjer prednjači kolesarski turizem. Skratka, v Celju zagotovo nikomur ne bo dolgčas.«

Izseljenci, dobrodošli v Celju!

»Želimo, da bi se slovenski izseljenci v Celju počutili zares doma. Po najboljših močeh se bomo potrudili, da bo temu tako. Naša pregovorna gostoljubnost bo zagotovo pripomogla k temu, da se bodo izseljenci v našem čudovitem mestu odlično počutili ter se morda sami, z družino ali prijatelji še kdaj vrnili k nam. Sicer pa sem tudi sam kot direktor Arhiva Republike Slovenije imel priložnost obiskati kar nekaj naših izseljenskih društev. Pri vseh obiskih sem naletel na srčne in izjemno narodno zavedne ljudi. Nikakor pa ne smemo tudi pozabiti na ogromno angažiranost naših izseljencev za priznanje naše države v začetku 90. let. Torej, dragi izseljenci, dobrodošli doma, dobrodošli v Celju,« poudarja dr. Bojan Cvelfar.

Blanka Markovič Kocen

Foto: Matjaž Jambriško, Rok Deželak, Bojan Plevčak, Nataša Žmaher