{"id":1526,"date":"2024-10-07T10:21:47","date_gmt":"2024-10-07T08:21:47","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=1526"},"modified":"2024-10-07T10:23:17","modified_gmt":"2024-10-07T08:23:17","slug":"krajinski-park-goricko-kjer-si-odpocije-duh-in-okrepi-telo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2024\/10\/07\/krajinski-park-goricko-kjer-si-odpocije-duh-in-okrepi-telo\/","title":{"rendered":"Krajinski park Gori\u010dko \u2013 kjer si odpo\u010dije duh in okrepi telo"},"content":{"rendered":"\n

Krajinski park Gori\u010dko je sestavni del tride\u017eelnega krajinskega parka Gori\u010dko \u2013 \u0150rs\u00e9g \u2013 Raab.  \u00bbZajema obmejne de\u017eele okoli Tromejnkia, ki je bil postavljen leta 1923 v skladu s Trianonsko in Saint Germainsko pogodbo po prvi svetovni vojni in razpadu avstro-ogrske monarhije, je za Rodno grudo povedala Stanislava De\u0161nik, dipl. in\u017e. kraj. arh., visoka naravovarstvena svetnica. V Sloveniji obsega Gori\u010dko obmo\u010dje med avstrijsko in mad\u017earsko mejo, v Avstriji Ju\u017eno Gradi\u0161\u010dansko, na Mad\u017earskem pa \u017delezno \u017eupanijo. Podroben opis najdemo na povezavi: <\/strong>https:\/\/www.park-goricko.org\/go\/1149<\/strong><\/a>.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot pove sogovornica, Krajinski park Gori\u010dko obsega 46.200 ha veliko obmo\u010dje, ki je bilo poseljeno \u017ee od prazgodovine. Povr\u0161je je \u010dlenjeno v oble gri\u010de in ozke doline, ki so nastale na dnu odteklega Panonskega morja z vodno erozijo. Na  zahodnem robu Gori\u010dkega so skladi apnenca z lupinami \u0161koljk, ki dokazujejo nastanek, in od koder izvira mineralna voda. V okolici gradu Grad so kamnine, nastale po izbruhu vulkana pred tremi milijoni let. Sotinskem breg, ki je najvi\u0161ji vrh Pomurja, 418 m nad morjem,  sestoji iz starih kamnin iz obdobja paleozoika. Zemlja, ki se je razvila na starih kameninah, pove\u010dini peskih in glini, ki so se davno usedle na dno morja, je pove\u010dini brez apnenca in sprana z malo humusa.<\/p>\n\n\n\n

S skromne zemlje v svet<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbGori\u010dko je bilo tiso\u010dletje stra\u017ena krajina Mad\u017earske, kjer so jobagioni stra\u017eili notranjost pred vdori z zahoda. Poselitev je tako razpr\u0161ena v majhnih zaselkih in posami\u010dnih kmetijah, ki so obdelovale zemljo na mnogo-kulturni na\u010din, saj so se do nedavnega kmetje ukvarjali z \u017eivinorejo, poljedelstvom, sadjarstvom, vinogradni\u0161tvom in gozdarstvom. S hranili skromna, pusta in za obdelavo te\u017eka zemlja je dajala skromen pridelek. Mad\u017earsko dedno pravo, ki je pomenilo vsakemu en kos zemlje od vsakr\u0161ne rabe ali kmetijske kulture, je v krajini ustvarilo droben vzorec zemlji\u0161kih parcel in mozai\u010dno rabo. Navedeni razlogi so z nara\u0161\u010dajo\u010dim \u0161tevilom prebivalstva marsikoga napotili k iskanju dela po svetu s trebuhom za kruhom,\u00ab pove De\u0161nikova.<\/p>\n\n\n\n

Zna\u010dilnosti dana\u0161nje krajine odlikuje vpliv preteklih dru\u017ebeno-gospodarskih sistemov na zemlji\u0161ko strukturo drobnih parcel, oblikovanost povr\u0161ja in visoka raznolikost \u017eivljenjskih prostorov, ki je bila prepoznana kot vrednota ob vstopu v EU in vklju\u010ditev obmo\u010dja v omre\u017eje Natura 2000. Na Gori\u010dkem so tudi \u0161tevilni objekti kulturne dedi\u0161\u010dine, ki razkrivajo raznoliko versko pripadnost in vpetost obmo\u010dja v umetnostno-zgodovinske tokove od romanike do 20. stoletja in od ljudskih stavbarjev do mojstra Jo\u017eeta Ple\u010dnika.<\/p>\n\n\n\n

Sredi\u0161\u010de za obiskovalce \u2013 sti\u010di\u0161\u010de informacij<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbVse to in \u0161e ve\u010d obiskovalci izvedo v Sredi\u0161\u010du za obiskovalce v najve\u010djem grajskem kompleksu Slovenije, v gradu pri Gradu, kjer so tudi delovni prostori zaposlenih v Javnem zavodu Krajinski park Gori\u010dko, ki upravljajo z gradom in zavarovanim obmo\u010djem narave in krajine \u2013 Krajinskim parkom Gori\u010dko,\u00ab dodaja sogovornica.<\/p>\n\n\n\n

Rojaki i\u0161\u010dejo svoje korenine na Gori\u010dkem<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u0160tevilo obiskovalcev na obmo\u010dju Krajinskega parka Gori\u010dko je po njenih besedah te\u017eko merljivo, saj obiskovalci \u00bbvstopajo\u00ab v park iz vseh smeri in po \u0161tevilnih cestah. \u00bbObiskovalce smemo pre\u0161tevati v gradu po pla\u010dilu vstopnic. Grad obi\u0161\u010de letno okoli 20.000 obiskovalcev iz domala vseh evropskih dr\u017eav, v poletnih mesecih so pogosti obiskovalci tudi Slovenci iz zamejstva in njihovi potomci, ki i\u0161\u010dejo korenine svojih prednikov.<\/p>\n\n\n\n

Navdu\u0161ujeta tako narava kot zgodovina<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Obiskovalce pritegne grad, ki se po\u010dasi obnavlja in v katerem so razstave rokodelskih delavnic, zgodovine gradu in o naravi \u017eivljenjskih prostorov v kulturni krajini s predstavljenimi \u017eivalskimi in rastlinskimi vrstami. Pohodnike v naravi navdu\u0161ujejo urejene in ozna\u010dene kraj\u0161e tematske poti o \u010duku in pu\u0161\u010davniku, cveto\u010dih travnikih, metuljih in dalj\u0161e pohodni\u0161ke poti, kot so Pomurska planinska pe\u0161pot, Jakobova in Martinova pot. Kolesarji so navdu\u0161eni nad gosto mre\u017eo asfaltiranih cest, ki z malo avtomobilskega prometa omogo\u010dajo razgibano vo\u017enjo po nizkem gri\u010devju v senci gozdov in v soncu med obdelano krajino.<\/p>\n\n\n\n

Nekatere pritegne tudi zgodovina \u017delezne zavese, obisk sosednjih dveh parkov in zamejskih rojakov v slovenskem Porabju,\u00ab pojasnjuje sogovornica.<\/p>\n\n\n\n

Gori\u010dko je zanimivo v vseh letnih \u010dasih vsem, ki imajo radi mir, slikovito krajino in prijazne doma\u010dine, ki jih sprejmejo v majhnih gostilnah in nastanitvah ob dobri hrani in pija\u010di. Na Gori\u010dkem si ljudje spo\u010dijejo duha in okrepijo telo s pridihom ali obujanjem spominov na neko\u010d.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbKot upravljavec obmo\u010dja in gradu ponujamo oglede gradu in vodene sprehode po tematskih poteh ter razstavo Pre\u017diveti z netopirji v Kan\u010devcih. (Aktivno: https:\/\/www.park-goricko.org\/go\/1044\/Aktivno-raziskovanje-parka-<\/a>) Gostom, ki \u017eelijo do\u017eiveti no\u010ditev v gradu, so na voljo \u0161tiri spalnice s skupaj desetimi posteljami. Gostom so brezpla\u010dno na voljo tudi kolesa. (https:\/\/www.park-goricko.org\/go\/903\/Prenocisca-na-gradu-Grad<\/a>). Ker na Gori\u010dkem \u017eivi blizu 19.000 prebivalcev z mno\u017eico majhnih gostinskih in nastanitvenih obratov, kmetij in rokodelcev, v Javnem zavodu KP Gori\u010dko skrbimo za informiranje in krepitev ponudbe (https:\/\/www.park-goricko.org\/go\/875\/ZA-OBISKOVALCE<\/a>) Obiskovalce informiramo tudi o dogodkih na gradu in na obmo\u010dju Gori\u010dkega, izdajamo e-novi\u010dnik in vabimo, da se nanj naro\u010dijo. Urejamo tudi spleti\u0161\u010de www.park-goricko.org<\/a>, kjer so informacije v \u0161tirih jezikih, tudi v angle\u0161\u010dini.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Varovane \u017eivalske vrste<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na obmo\u010dju Natura 2000 Gori\u010dko po Direktivi o pticah na Posebnem obmo\u010dju varstva varujejo 14 vrst ptic. V skladu z Direktivo o habitatih na Posebnem ohranitvenem obmo\u010dju varujejo 1 rastlinsko vrsto, 24 \u017eivalskih vrst in 7 habitatnih tipov. V Sloveniji so obmo\u010dja Natura 2000 razglasili ob vstopu v Evropsko unijo leta 2004. Obmo\u010dje je prikazano zemljevidu.<\/a> Vrste in varovani \u017eivljenjski prostori so opisani na : https:\/\/www.park-goricko.org\/go\/889\/Natura-2000<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

Potrebnih ve\u010d sredstev za upravljanje<\/strong>
\u00bbZa ohranjanje narave in obnovo gradu bi potrebovali ve\u010d sredstev in ve\u010d zaposlenih,\u00ab De\u0161nikova odgovarja na vpra\u0161anje, s kak\u0161nimi te\u017eavami se sre\u010dujejo pri upravljanju parka.  \u00bbUpravljanje v veliki meri dosegamo z izvajanjem projektov, pri katerih prejemamo sredstva za zaposlene in investicije. V\u010dasih imamo pri tem sre\u010do, v\u010dasih tudi ne.\u00ab Kot dodaja, si v prihodnosti \u017eelijo, da bi prebivalci in obiskovalci KP Gori\u010dko sprejeli in razumeli delovanje narave v svojo dobrobit in bili ponosni na sobivanje v skladu z naravnimi procesi, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in krepili svoj zdrav \u017eivljenjski slog.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: Kristjan Mala\u010di\u010d (fotografiji metulja in krajine) in Jo\u0161t Gantar (fotografija  gradu iz zraka)<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Krajinski park Gori\u010dko je sestavni del tride\u017eelnega krajinskega parka Gori\u010dko \u2013 \u0150rs\u00e9g \u2013 Raab.  \u00bbZajema obmejne de\u017eele okoli Tromejnkia, ki je bil postavljen leta 1923 v skladu s Trianonsko in Saint Germainsko pogodbo po prvi svetovni vojni in razpadu avstro-ogrske monarhije, je za Rodno grudo povedala Stanislava De\u0161nik, dipl. in\u017e. kraj. arh., visoka naravovarstvena svetnica. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":1530,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[10],"tags":[],"class_list":["post-1526","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-lepote-slovenije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1526","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1526"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1526\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1529,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1526\/revisions\/1529"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/1530"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1526"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1526"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1526"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}