{"id":159,"date":"2023-04-01T14:40:52","date_gmt":"2023-04-01T13:40:52","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=159"},"modified":"2023-04-01T14:40:53","modified_gmt":"2023-04-01T13:40:53","slug":"slovenci-v-tujini-v-poslanstvu-prirodoslovnega-muzeja-slovenije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/04\/01\/slovenci-v-tujini-v-poslanstvu-prirodoslovnega-muzeja-slovenije\/","title":{"rendered":"Slovenci v tujini v poslanstvu Prirodoslovnega muzeja Slovenije"},"content":{"rendered":"\n

Prirodoslovni muzej Slovenije je prvi in zato najstarej\u0161i muzej na Slovenskem. Leta 2021 je praznoval 200 let obstoja. Ustanovili so ga 1821. v nekdanji de\u017eeli Kranjski kot De\u017eelni muzej, za javnost pa odprli deset let zatem.  Prav naravoslovne zbirke so bile najpomembnej\u0161e, \u0161e posebej znamenita med njimi pa je bila zbirka mineralov, ki jo je zbral Sigismondo (\u017diga) Zois (1747 \u2013 1819) in je bila tedaj najpomembnej\u0161a mineralo\u0161ka zbirka v tem delu Evrope.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Eden izmed naslednikov De\u017eelnega muzeja je Prirodoslovni muzej Slovenije, ki hrani naravoslovne zbirke prvega muzeja na Slovenskem. Njegovo poslanstvo je tesno povezano z zakladnico geolo\u0161ke dedi\u0161\u010dine in biotsko pestrostjo Slovenije. V svoje zbirke pa uvr\u0161\u010da tudi predmete premi\u010dne dedi\u0161\u010dine iz drugih dr\u017eav in celin. Tako je Prirodoslovni muzej Slovenije na podro\u010dju mineralov prejel donacije Slovencev, ki \u017eivijo v tujini, s kar petih celin: Evrazije, Severne in Ju\u017ene Amerike, Avstralije in Afrike.<\/p>\n\n\n\n

Zakaj so minerali pomembni?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zakaj izpostavljamo prav minerale? Zakaj so tako posebni, tako druga\u010dni? Odgovor je dokaj preprost. Minerali so odgovor na dogodke v Zemlji, na geolo\u0161ke procese, ki se odvijajo na na\u0161em modrem planetu. Tvorijo trdne kamnine in te trdno Zemljino skorjo, na kateri so se razvila okolja in zaradi katerih je nastalo in se razvija \u017eivljenje. So bistvo geodiverzitete, torej raznolikosti \u017eivljenjskih okolij, ki dajo mo\u017enost, da se \u017eivljenje bolj ali manj razbohoti in tako vpliva na biodiverziteto. Danes poznamo \u017ee ve\u010d kot 5000 mineralov, a je morda tistih pomembnej\u0161ih, kamninotvornih, le nekaj ve\u010d kot 200. Kljub temu pogosto sestavljajo edinstveno zdru\u017ebo kamnin, rud ali preprosto kristalov, ki smo jih prepoznali kot koristne za razvoj na\u0161e civilizacije. Danes je v vsakem sodobnem stanovanju na razli\u010dne na\u010dine predelano vsaj sto naravnih mineralov. Zato so le-ti pomemben del razvoja \u010dloveka in na\u0161e civilizacije nasploh.<\/p>\n\n\n\n

Minerali, kamnine, rude ali preprosto kamen je od nekdaj sopotnik \u010dloveka. Kako je bil pomemben, pri\u010da tudi dejstvo, da smo posamezne stopnje v razvoju na\u0161e civilizacije poimenovali starej\u0161a in mlaj\u0161a kamena doba. Tudi bakrena, \u017eelezna doba itd. so tesno povezane s kamnom. Dandanes je kamen pomemben, ker so v njem zaloge nafte in \u0161e bolj zaradi vira pitne vode.<\/p>\n\n\n\n

Kdor koli pozna kamen, ga zna razbrati v naravi, iz njega pridobiti koristne snovi, tisti ima prednost pred drugim, ki tega znanja ali mo\u017enosti nima. Kamen pa je lahko, preprosto, tudi samo lep. To dokazujejo \u0161tevilne arheolo\u0161ke najdbe, ki razkrivajo odnos na\u0161ih prednikov do lepote prav skozi okraske iz kamna. Kamen, naj bo v obliki minerala ali kamnine, je zato del na\u0161e dedi\u0161\u010dine, in so neme pri\u010de dogodkov zadnjih 4,6 milijarde let, odkar je nastalo na\u0161e Oson\u010dje. Raziskujemo jih, da bi la\u017eje in bolje \u017eiveli, hranimo pa jih kot materialne dokaze v muzejih. V Sloveniji je edini dr\u017eavni naravoslovni muzej prav Prirodoslovni muzej Slovenije, ki hrani tako zgodovinske kot nove mineralo\u0161ke zbirke.<\/p>\n\n\n\n

Osamosvojitev Slovenije je odprla nove donacije<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Obmo\u010dje Evrope je bilo v \u010dasu nastajanja prvih naravoslovnih muzejev del pomembne industrijske revolucije. \u0160tevilni delujo\u010di rudniki, napredek v industriji in vse ve\u010d kapitala so prispevali k mirnej\u0161emu politi\u010dnemu \u017eivljenju. Muzeji so postali del razvitih dru\u017eb, v katerih so dobesedno kopi\u010dili predmete iz svojih dr\u017eav in kolonij, ki jih je bilo zaradi industrijskega napredka in kapitala vedno ve\u010d. De\u017eelni muzej v Ljubljani je zbiral predvsem predmete s Kranjske. Po zaslugi znamenitega mecena barona Sigismonda (\u017dige) Zoisa pa je muzej prejel, sicer po njegovi smrti, zbirko mineralov, ki vsebuje ne samo slovenske, ampak in predvsem evropske minerale.<\/p>\n\n\n\n

Ve\u010d kot 150 let po njegovi smrti muzej ni prejemal mineralov iz drugih dr\u017eav, redke so bile donacije po drugi svetovni vojni. Z osamosvojitvijo Slovenije se je vzpostavila vez med Slovenci v tujini in Prirodoslovnim muzejem Slovenije. K tem vezem so prispevali posamezni zbiratelji in tudi sodelovanje med institucijami. <\/p>\n\n\n\n

Argentina in Brazilija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Med prvimi donacijami na podro\u010dju mineralov so bili minerali iz ju\u017ene Amerike, ki jih je zbrala gospa Vida Sotiropulos iz Argentine.  Muzeju jih je darovala 45, prvi del leta 2002 in drugega leto zatem. Najve\u010d primerkov je prav iz Argentine in med njimi so kristali \u010dadavca, ahati, pa mineral atakamit iz znamenite pu\u0161\u010dave Atacama, glinenci, ahati in drugi. Poleg mineralov sta tudi dva primerka fosilov, in sicer okremenjen les in fosilna palma. Nekaj darovanih primerkov izvira tudi iz Brazilije, na primer beril in kremen.  Donacija gospe Sotiropulos je izjemna, saj pri\u010dara barvitost mineralov in njihovih oblik, ki jih zaradi druga\u010dnih geolo\u0161kih danosti v Sloveniji nismo vajeni.<\/p>\n\n\n\n

Avstrija in Vietnam<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Z obmo\u010dja Evrope in Azije je Prirodoslovni muzej dobil manj mineralov, vendar pa zato pomembno knji\u017eno gradivo. Prof. dr. Marko Zlokarnik iz Gradca v Avstriji  je muzeju daroval vezane letnike dveh mineralo\u0161ko zelo pomembnih revij: Lapis in Mineralogical Record. Iz Azije pa je muzej dobil v dar meteoritsko steklo iz Vietnama. Muzeju jih je podaril Jani Pintari\u010d, pri tem pa posredoval njegov brat Marko Pintari\u010d. Jani Pintari\u010d  se je v \u010dasu donacije \u0161e vra\u010dal v Slovenijo, a je kmalu ostal v Vietnamu, medtem ko je njegov brat Marko vselej \u017eivel v in \u0161e \u017eivi v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n

Darovani primerki meteoritskega stekla so nastali ob padcu velikega meteorita (asteroida), ki naj bi padel pred 790.000 leti v zalivu Tonkin. Ta le\u017ei v severnem delu Kitajskega morja ob severnem Vietnamu in ju\u017eni Kitajski, ko je bil nivo morja ni\u017eji in zato to ozemlje kopno oziroma prekrito s plitvim morjem.  Meteoritsko steklo je poletelo ve\u010d kot 7.000 kilometrov visoko in je popadalo na obmo\u010dje, veliko skoraj 150 milijonov km2<\/sup>. Polje se razteza v jugovzhodni Aziji (Tajska, Laos, Vietnam, Kambod\u017ea in ju\u017ena Kitajska), se\u017ee preko Filipinov, Indonezije, Malezije, Jave vse do zahodnega dela Indijskega oceana, na jugu pa do ju\u017ene Avstralije. Avstralsko-azijsko polje tektitov je eno izmed petih na Zemlji in dale\u010d najve\u010dje s \u0161tevilnimi nahajali\u0161\u010di, saj prekriva skoraj 30 odstotkov  povr\u0161ja Zemlje. Primerki meteoritskega stekla iz Vietnama se imenujejo vietnamiti in so zna\u010dilno temo zeleni. Darovani primerki so vrhunske kakovosti.<\/p>\n\n\n\n

Avstralija in Tasmanija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Avstralija je tradicionalno de\u017eela dragega opala. Marsikateri prebivalec Evrope se je prav zaradi tega kamna naselil v Avstraliji in sku\u0161al za\u017eiveti bolj\u0161e \u017eivljenje. Le redkim je to dejansko uspelo – vsaj na podro\u010dju mineralov. Toda Avstralija je mnogo ve\u010d, kar zadeva naravna bogastva in z njimi povezanimi minerali. Tako je Ciril Kova\u010di\u010d iz Avstralije muzeju podaril nekaj primerkov mineralov, ki so izjemni v svetovnem merilu. Najpomembnej\u0161a njegova donacija je skupek kristalov krokoita, ki meri pribli\u017eno 10 x 15 x 22 cm. Zato si ta kamen zaslu\u017ei malo dalj\u0161o predstavitev.<\/p>\n\n\n\n

Krokoit je \u017eivo oran\u017eno do rde\u010d mineral, ki je po kemijski sestavi svin\u010dev kromat (PbCrO4<\/sub>). Zaradi omenjene kemijske sestave je \u0161estkrat te\u017eji od vode. Odlikuje ga zelo visok sijaj, ki je skoraj diamanten. Nahajali\u0161\u010d z  zbirateljskimi primerki po svetu ni prav veliko; Brazilija, Filipini, Rusija, Nem\u010dija, Ju\u017enoafri\u0161ka republika \u2026 ampak dale\u010d najimenitnej\u0161e nahajali\u0161\u010de je na vzhodni obali Tasmanije. Leta 2000 ga je guverner Tasmanije razglasil za uradni mineralni emblem Tasmanije. In Ciril Kova\u010di\u010d je Prirodoslovnemu muzeju Slovenije daroval enega izjemnih primerkov tega minerala, ki je bil javnosti v preteklih dvajsetih letih \u017ee ve\u010dkrat predstavljen. Razstavljen je tudi na trenutni ob\u010dasni razstavi, ki prikazuje soli, in sicer v delu, kjer razstava razlaga, kaj so soli po kemijsko in kaj soli po “doma\u010de”. Med drugimi darovanimi primerki Cirila Kova\u010di\u010da so \u0161e rodonit, sadra in kremen iz Avstralije. Viktor Sitar pa je iz Avstralije muzeju daroval nekaj primerkov belega opala, med njimi tudi opalizirano \u0161koljko.  <\/p>\n\n\n\n

Madagaskar<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Madagaskar postaja vse bolj priljubljena destinacija ne samo Evropejcev nasploh, ampak med njimi \u0161e posebno Slovencev. Razlogi za \u017eivljenje na tem otoku so sila razli\u010dni, zanimivo pa je, da je kar nekaj Slovencev z Madagaskarjem povezanih prav zaradi kamna. Prirodoslovni muzej Slovenije je s Prijatelji darovalci iz Madagaskarja za\u010del sodelovati v letu 2021. Lev Tit Pogel\u0161ek in Katarina Zoja Pogel\u0161ek sta muzeju darovala okrasne kamne Madagaskarja. Med vzorci so kremeni, \u010dadavci, ametisti, jaspisi, ro\u017eenci, turmalini \u2026 Pri donaciji sta posredovala Leon Pogle\u0161ek in Jani (??), s katerima muzej \u017ee nekaj let sodeluje na podro\u010dju mineralov. Darovani primerki okrasnih kamnov so sedaj del izobra\u017eevalnega procesa, saj bosta del kamnov v okviru diplomskega dela zbrusila \u0161tudenta Vi\u0161je Strokovne \u0161ole v Se\u017eani, \u017dan Kobal in Matja\u017e Grzeti\u010d. Zbrusila bosta zbirko enako velikih kabo\u0161onov iz vsakega posameznega vzorca ter \u0161e serijo druga\u010dnih kabo\u0161onov in tudi nekaj fasetiranih kamnov. Darovani primerki okrasnih kamnov tako niso postali samo del zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ampak tudi gradivo za izpopolnjevanje u\u010denja bru\u0161enja mineralov. Muzej namre\u010d \u017ee ve\u010d kot desetletje tesno sodeluje z Vi\u0161jo strokovno \u0161olo v Se\u017eani, ki edina v Sloveniji u\u010di bru\u0161enje plemenitih kamnov. Javnosti bo donacija predstavljena jeseni 2022.<\/p>\n\n\n\n

Prirodoslovni muzej Slovenije v prihodnosti<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prirodoslovni muzej Slovenije se \u017ee ve\u010d kot tri desetletja trudi pridobiti nove prostore \u2013 tako za delo in depoje kot za razstave. Prvotni na\u010drti so bili narejeni za gradnjo novega objekta na obmo\u010dju Biolo\u0161kega sredi\u0161\u010da v bli\u017eini \u017divalskega vrta v Ljubljani. Trenutno pa je v sprejemanju Nacionalni program za kulturo, v okviru katerega naj bi muzej pridobil prostore na Metelkovi. Kak\u0161ne bodo politi\u010dne odlo\u010ditve, ne ve nih\u010de, zagotovo pa bodo minerali pomemben del razstav, saj so eni izmed najbolj barvitih in povednih predmetov naravne dedi\u0161\u010dine. Zato jih ljudje radi in s precej \u010dustvi opazujejo, si jih ogledujejo in v\u010dasih tudi potipajo.<\/p>\n\n\n\n

Na tem mestu se vsem donatorjem, Prijateljem darovalcem Prirodoslovnega muzeja Slovenije, iskreno zahvaljujemo za dosedanje donacije in vse skupaj ter vsakega posebej vabimo, da si ob obisku domovine pride ogledat tudi del narave Slovenije in sveta, ki jo predstavlja Prirodoslovni muzej Slovenije.<\/p>\n\n\n\n

Miha Jer\u0161ek<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prirodoslovni muzej Slovenije je prvi in zato najstarej\u0161i muzej na Slovenskem. Leta 2021 je praznoval 200 let obstoja. Ustanovili so ga 1821. v nekdanji de\u017eeli Kranjski kot De\u017eelni muzej, za javnost pa odprli deset let zatem.  Prav naravoslovne zbirke so bile najpomembnej\u0161e, \u0161e posebej znamenita med njimi pa je bila zbirka mineralov, ki jo je […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-159","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-slovenci-in-posel","et-doesnt-have-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/159","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=159"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/159\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":160,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/159\/revisions\/160"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=159"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=159"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=159"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}