{"id":196,"date":"2023-04-30T06:33:01","date_gmt":"2023-04-30T05:33:01","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=196"},"modified":"2023-04-30T06:42:39","modified_gmt":"2023-04-30T05:42:39","slug":"196","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/04\/30\/196\/","title":{"rendered":"Prof. dr. Andrej Mihevc \u2013 prejemnik priznanja Generacija znanosti 2023"},"content":{"rendered":"\n

<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n

Na slovesnosti Generacije znanosti 2023 so na ZRC SAZU 23. marca \u017ee devetindvajseti\u010d podelili priznanja raziskovalkam in raziskovalcem,<\/strong><\/p>\n\n\n\n

med njimi tudi zaslu\u017enemu raziskovalcu ZRC SAZU prof. dr. Andreju Mihevcu, izjemnemu raziskovalcu In\u0161tituta za raziskovanje krasa. Predvsem ga zanima morfologija in speleogeneza krasa, deloval pa je tudi na podro\u010dju hidrologije, jamske klime, datacij sedimentov in rabe jam. Pri tem je stavil na spoznanja razli\u010dnih disciplin \u2013 od geografije, geologije, paleontologije, arheologije, zgodovine do biologije, kar so vsako leto znova spoznavali tudi vsakokratni udele\u017eenke in udele\u017eenci Mednarodne krasoslovne \u0161ole. V okviru slednje je pripomogel k temu, da je sede\u017e Mednarodne speleolo\u0161ke zveze prav na In\u0161titutu za raziskovanje krasa v Postojni. Kot vrhunski jamar je prispeval tudi k razjasnjevanju slovenske polpretekle zgodovine. Prof. dr. Mihevc je o svojem delu na podro\u010dju krasoslovja in pomenu krasa nasploh spregovoril tudi za bralce Rodne grude.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Kaj vas je pritegnilo k raziskovanju krasoslovja? Kako, kje se je va\u0161e delo na tem podro\u010dju za\u010delo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Moje zanimanje za kras se je za\u010delo \u017ee v osnovni \u0161oli, ko smo otroci pre\u017eiveli veliko \u010dasa v naravi. Spomnim se poro\u010danja staroste krasoslovja Pavla Kunaverja na TV o vrta\u010di v Rakovem \u0160kocjanu. Z bratom sva se s kolesi odpravila pogledat to \u010dudo in presene\u010deno ugotovila, da imamo polno takih vrta\u010d tudi v Logatcu, le da jim pravimo dolina. Od takrat se zavedam krasa. <\/p>\n\n\n\n

V osnovni \u0161oli in gimnaziji me je prva leta zanimala predvsem biologija. S prijateljem Stanetom \u010ci\u010derovom sva takrat zbirala metulje, kar sem kasneje opustil, Stane pa jim je ostal zvest vse do danes. V jame sem za\u010del zahajati v zadnjem razredu osnovne \u0161ole. Sprva smo fantje po jamah iskali granate in ostanke iz druge svetovne vojne, potem pa me je jamarstvo pritegnilo do te mere, da je kasneje postalo tudi del mojega zanimanja za kras in nazadnje \u0161e mojega poklica. Ko sem se \u0161olal na gimnaziji v Postojni, sem ve\u010dkrat obiskal dr. Franceta Habeta na In\u0161titutu za raziskovanje krasa, ki ima \u0161e danes v okviru ZRC SAZU svoj sede\u017e v Postojni. Habe in sodelavci so mi veliko pomagali, dajali so mi podatke in karte, ki smo jih jamarji potrebovali. Danes se zavedam, da je bilo to obdobje spoznavanja krasa zame zelo pomembno, saj sem na in\u0161titutu obiskoval tudi knji\u017enico in tam dobival koristne informacije, ki sem ji posredoval na\u0161emu jamarskemu klubu v Logatcu, katerega \u010dlan sem od leta 1968. <\/p>\n\n\n\n

Vsi interesi in zanimanja za kras so se zdru\u017eili, ko sem se po gimnaziji odlo\u010dil  za \u0161tudij geografije na ljubljanski filozofski fakulteti. Profesor, ki je name napravil najve\u010dji vtis, je bil zagotovo akademik profesor  dr. Ivan Gams, ki je svoje delo v veliki meri posvetil krasu. Kasneje je bil  tudi moj mentor pri diplomi, magisteriju in doktoratu.<\/p>\n\n\n\n

Po \u010dem <\/strong>se slovenski kras razlikuje od preostalega kra\u0161kega sveta?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najprej moram omeniti zgodovinski vidik raziskovanja na\u0161ega krasa,  ki se je za\u010delo z Valvazorjem. V devetnajstem stoletju je zaradi sistemati\u010dnih raziskav tu nastala dobra osnova, ki je ustvarila zavedanje, da je kras poseben tip naravne pokrajine, ki se danes povsod po svetu imenuje kras. Skupaj s terminom kras pa so se v svetovni kra\u0161ki terminologiji uveljavile \u0161e besede dolina, ponor, polje. To pomeni, da tudi npr. Kitajci, Japonci itd. uporabljajo te besede za kra\u0161ke pojave.<\/p>\n\n\n\n

Za na\u0161 kras so zna\u010dilne vrta\u010de, ravniki, polja in kopasti hribi ter velike reke ponikalnice in veliki izviri. Druge slovenske pokrajine imajo relief, ki so ga oblikovale povr\u0161inske reke. Tu se menjavajo slemena in doline, kar za kra\u0161ko pokrajino ni zna\u010dilno.<\/p>\n\n\n\n

Kras najdemo tudi v drugih delih sveta, kjer je nastal v druga\u010dnih pogojih in je zato druga\u010den. V tropskem svetu, npr., ne najdemo vrta\u010d, ampak vzpetine, torej ravno obratno. Sicer pa najdemo tudi po svetu ob\u0161irne kra\u0161ke pokrajine brez povr\u0161inskih voda in s kamnitim povr\u0161jem ter dolgimi jamami.<\/p>\n\n\n\n

Kako<\/strong> <\/strong>dale\u010d v preteklost segajo va\u0161e raziskave?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Leta 1980 sem se kot raziskovalec zaposlil na In\u0161titutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni.  Nikoli me ni zanimala le ena tematika, povezana s krasom, zato sem se ukvarjal z morfologijo in speleogenezo krasa, hidrologijo, jamsko klimo, datacijami sedimentov in rabo jam. Pri tem sem prou\u010deval kras interdisciplinarno, torej z vidika spoznanj razli\u010dnih disciplin \u2013 od geografije, geologije, paleontologije, arheologije, zgodovine do biologije. Raziskave segajo v \u010das pred 6 milijoni let.  Npr. v Sne\u017eno jamo na Raduhi je tedaj ponikalnica prinesla ostanke \u017eivali. Te smo datirali ter dolo\u010dili starost jame. Na podoben na\u010din je bila narejena vrsta raziskav drugod na Krasu. Raziskovanje malih sesalcev s pomo\u010djo njihovih zob, najdenih v jamskih sedimentih, sega prav tako v \u010das pred dvema do \u0161tirih milijonov let.  <\/p>\n\n\n\n

Katera<\/strong> so bila dosedanja  klju\u010dna spoznanja in katere najbolj presenetljive ugotovitve?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri svojem raziskovanju sem najve\u010d \u010dasa in dela posvetil Diva\u0161kemu krasu in \u0160kocjanskim jamam, kjer sem prou\u010deval jame ter denudacijo kra\u0161kega povr\u0161ja, pri tem opozoril na dinamiko raztapljanja apnenca ter v krasoslovje vpeljal pojem brezstrope jame. Ko se je kra\u0161ko povr\u0161je zaradi denudacije oz. raztapljanja apnenca zni\u017eevalo, so se raztopili stropi jam in te so se odprle na povr\u0161je, kar danes v pokrajini vidimo kot brezstrope jame. S to ugotovitvijo je bil polo\u017een temelj za druga\u010dno znanstveno dojemanje krasa in za nov konceptualni model razvoja krasa v \u010dasu.<\/p>\n\n\n\n

Med drugim ste pripomogli k temu, da je sede\u017e Mednarodne speleolo\u0161ke zveze na In\u0161titutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. Kako se znanstveniki speleologi povezujete, kako izmenjujete izku\u0161nje in ugotovitve?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Jamarji se povezujemo v jamarskih klubih, preko Jamarske zveze Slovenije, preko skupnih jamarskih odprav  in udele\u017eb na razli\u010dnih kongresih. V svetovnem merilu Mednarodna speleolo\u0161ka zveza (UIS) vsake \u0161tiri leta organizira kongres v razli\u010dnih dr\u017eavah po svetu. Zadnji je bil letos v Franciji, naslednji bo v Braziliji. Na takih sre\u010danjih je veliko mo\u017enosti za vzpostavljanje stikov, povezovanje, seznanjanje z novostmi na podro\u010dju jamarske opreme, jamske fotografije itd. To pomembno mednarodno zdru\u017eenje \u2013 UIS je bilo ustanovljeno na pobudo Slovenije leta 1965 v Ljubljani, od leta 2002 pa ima svoj stalni sede\u017e na In\u0161titutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni. V \u010dasu urejanja stalnega sede\u017ea sem v UIS-u opravljal delo pomo\u017enega tajnika in rezultat takratnih prizadevanj je, da je zdaj ta sede\u017e v Postojni. V preteklosti se je namre\u010d vsake \u0161tiri leta sede\u017e selil v drugo dr\u017eavo, iz katere je bil trenutni predsednik, kar pa je predstavljalo  vrsto te\u017eav in birokratskega dela. Trenutno imamo poleg stalnega sede\u017ea UIS-a tudi predsednico iz na\u0161e dr\u017eave \u2013 dr. Nadjo Zupan Hajna.<\/p>\n\n\n\n

Prav tako imamo znanstveniki speleologi danes \u0161tevilne mo\u017enosti za povezovanje in sodelovanje. Gre za paleto mednarodnih projektov, konferenc, kongresov, ki se jih udele\u017eujemo s svojimi prispevki in kasnej\u0161imi objavami. Teh mo\u017enosti je v \u010dasu informacijske dobe vedno ve\u010d, posebej \u0161e, ker se s krasoslovjem ukvarja ve\u010d ved, vsaka z drugega vidika. Seveda pa je na koncu najbolj\u0161i rezultat takrat, ko se ti razli\u010dni vidiki pove\u017eejo med seboj in dobimo kompleksno sliko o dolo\u010denem problemu.  Morda bi na tem mestu izpostavil \u0161e Mednarodno krasoslovno \u0161olo, ki poteka \u017ee od leta 1992 v Postojni.  \u0160ola, v okviru katere izmenjujemo svoja dognanja,  predstavlja najve\u010dje vsakoletno sre\u010danje krasoslovcev na svetu. 

Kot vrhunski jamar ste prispevali k razjasnjevanju slovenske polpretekle zgodovine. Kak\u0161no vlogo pa so v njej imele jame?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u017de v mladih letih sta me zanimali zgodovina in arheologija. Po jamah se najde marsikaj. \u017dal sem kmalu ugotovil, da niso to samo materialni ostanki iz prazgodovine, ampak se tudi iz polpretekle zgodovine najde v jamah marsikaj. Kot osnovno\u0161olec sem v jamah na\u0161el \u010dlove\u0161ke kosti in ker smo doma veliko govorili o povojnih izvensodnih pobojih, mi je bilo takoj jasno, na kaj sem ob takih najdbah naletel. Ta problematika me spremlja \u017ee vse od za\u010detkov jamarstva. Vedno sem v zapisnike, ki jih delamo po obisku jam, pribele\u017eil tudi take najdbe in s tem sem dobil \u0161tevilo jam, ki so slu\u017eile kot povojna mori\u0161\u010da in grobi\u0161\u010da. Na osnovi teh izku\u0161enj sem bil povabljen k sodelovanju v Komisijo Vlade RS za re\u0161evanje vpra\u0161anj prikritih grobi\u0161\u010d. Veliko dela in raziskav bo \u0161e potrebnih, da se do potankosti soo\u010dimo s to problematiko in zapremo temno poglavje na\u0161e zgodovine.<\/p>\n\n\n\n

Na<\/strong> katera svoja odkritja ste najbolj ponosni?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot jamar sem gotovo najbolj ponosen na uspehe na\u0161ega doma\u010dega loga\u0161kega jamarskega kluba, s katerim smo raziskali Ka\u010dno jamo, kjer smo leta 1972 odkrili podzemni tok Reke, in na raziskave Velike ledene jame v Paradani ter drugih jam na Trnovskem gozdu. Med svoje uspehe \u0161tejem  tudi organizacijo in izvedbo jamarskih odprav, med katerimi bi posebej izpostavil medklubsko odpravo leta 1988 ob 100. obletnici Jamarske zveze Slovenije na Dinarski kras. Obiskali smo \u0161tevilne jame od Slovenije preko Hrva\u0161ke, Bosne in Hercegovine do \u010crne gore, na drugih odpravah pa tudi jame na Kitajskem in v Sibiriji.<\/p>\n\n\n\n

Jame pa so mi v okviru mojega poklica seveda predstavljale tudi znanstveni izziv, saj me je v njih vedno zanimalo vse – od nastanka in razvoja jam, do sedimentov, arheologije, \u017eivalstva, podnebja v jamah, rabe jam v razli\u010dne namene, pa tudi vpliv \u010dloveka na jame in kras. Na za\u010detku sem se posve\u010dal predvsem morfolo\u0161kim zna\u010dilnostim kontaktnega krasa v Sloveniji. Kontaktni kras nastane tam, kjer vode ponikalnice s svojo koli\u010dino, re\u017eimom in naplavino oblikujejo svojstven povr\u0161inski relief. Tako sem z oblikami slepih dolin dolo\u010dil tektonske premike v Podgrajskem podolju. Prou\u010deval sem tudi vrta\u010de. S sinom Rokom sva analizirala lidarske podatke in ugotovila velikost, \u0161tevilo in raz\u0161irjenost vrta\u010d po Sloveniji. Njihovo \u0161tevilo je 470.000.  Ukvarjal pa sem se tudi s hitrostjo procesov in starostjo kra\u0161kega povr\u0161ja in jam. V \u010dasu priprave doktorata sem pozornost namenil prou\u010devanju krasa okrog \u0160kocjanskih jam, kjer sem, kot \u017ee re\u010deno, odkril in opisal pojav brezstrope jame, v Beli krajini sem odkril \u010drnega mo\u010derila in ga predal v raziskovanje biologom, v jami Besta\u017eovca sem z jamarjem Bojanom Vovkom odkril neolitske jamske poslikave, v \u010dernoti\u0161kem kamnolomu najstarej\u0161o fosilno jamsko \u017eival marifugijo, v kamnolomu Velika Pire\u0161ica fosilnega polha, poimenovanega Glis Mihevcii, ter permafrost na Trnovskem gozdu.<\/p>\n\n\n\n

Z veseljem sem sodeloval  tudi pri vzpostavitvi muzejske zbirke o krasu V Notranjskem muzeju v Postojni, kar seveda ne sodi v poglavje o odkritjih, je pa rezultat dolgoletnega dela in izku\u0161enj, ki sem jih lahko na strokovno poljuden na\u010din prikazal \u0161ir\u0161i javnosti.<\/p>\n\n\n\n

\u010cemu trenutno namenjate svojo raziskovalno pozornost?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u017dal sem zaradi bolezni moral prekiniti s terenskim delom raziskav, na osnovi doslej zbranega gradiva pa raziskujem vrta\u010de in ledene jame ter upam, da mi bo uspelo kaj od tega \u0161e prenesti na papir. <\/p>\n\n\n\n

Kaj vam pomeni in k \u010demu vas zavezuje prejeto visoko priznanje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Priznanje mi pomeni predvsem veliko \u010dast in zavedanje, da sem nekaj doprinesel k razumevanju razvoja in delovanja krasa.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: osebni arhiv A. M.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n

<\/figure>\n\n\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Na slovesnosti Generacije znanosti 2023 so na ZRC SAZU 23. marca \u017ee devetindvajseti\u010d podelili priznanja raziskovalkam in raziskovalcem, med njimi tudi zaslu\u017enemu raziskovalcu ZRC SAZU prof. dr. Andreju Mihevcu, izjemnemu raziskovalcu In\u0161tituta za raziskovanje krasa. Predvsem ga zanima morfologija in speleogeneza krasa, deloval pa je tudi na podro\u010dju hidrologije, jamske klime, datacij sedimentov in rabe jam. Pri […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":205,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-196","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-generacije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/196","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=196"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/196\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":203,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/196\/revisions\/203"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/205"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=196"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=196"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=196"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}