\u00bbPrvi znani obiskovalci so bili ljudje iz \u010dasa kovinskih dob, tako so arheologi v vhodnih delih Kri\u017ene jame na\u0161li precej starih keramik, najstarej\u0161e \u0161tejejo okoli 5 tiso\u010d let,\u00ab pojasnjuje Ga\u0161per Modic, predsednik Dru\u0161tva ljubiteljev Kri\u017ene jame. Za\u010detki turizma so mo\u010dno povezani z raziskovanjem. \u00bbPrvi podpisi – dokazi ‘obiska’ jame – so iz leta 1557. Prvi\u010d je opisana leta 1832, vodni del, ki je tudi najlep\u0161i, pa so slovenski jamarji raziskali \u0161ele po letu 1926,\u00ab pravi Modic.<\/p>\n\n\n\n
Manj turizma, ve\u010dja neokrnjenost<\/strong><\/p>\n\n\n\n Sama jama je v primerjavi s Postojnsko druga\u010dna zaradi 22 podzemnih jezer s sigastimi pregradami, prek katerih se preliva kristalno \u010dista voda, ter najdi\u0161\u010du ostankov jamskih medvedov. Razlika je tudi v obiskanosti, na\u010dinu upravljanja ter ohranjenosti kot taki. Letno v Kri\u017eno jamo trenutno obi\u0161\u010de 7.000 ljudi, Postojnsko-planinski sistem pa letos stokrat ve\u010d. Na\u010din upravljanja je druga\u010den, saj je DLKJ le skrbnik jame, medtem ko ima Postojnsko-planinski sistem koncesionarja. Po ohranjenosti Kri\u017ena jama sodi v sam svetovni vrh, saj v jami ni nikakr\u0161nega posega (betona, elektrifikacije), medtem ko je zgodba pri Postojnsko-planinskem sistemu popolnoma druga\u010dna.<\/p>\n\n\n\n Pot po Kri\u017eni jami<\/strong><\/p>\n\n\n\n V jami je mo\u017enih ve\u010d ogledov. Za za\u010detni enourni ogled so zna\u010dilne velike dvorane. Drugi rovi so ponekod prekinjeni s sigastimi \u010doki ali pa skalami, ponvicami in manj\u0161imi kapniki. \u017de po nekaj sto metrih v jami ni ve\u010d svetlobe in obiskovalci nadaljujejo raziskovanje s pomo\u010djo ro\u010dnih svetilk. Glavni rov se nadaljuje skozi Veliko dvorano proti kapniku \u010cimborasu, kjer si lahko ogledajo izjemno zanimivost – razstavljene kosti jamskih medvedov, ki pritegnejo tako s svojo velikostjo kot tudi \u0161tevil\u010dnostjo. Pot se nadaljuje po rovu, ki odvaja vodo iz prvega jezera. S \u010dolnom se podamo na 10-minutno vo\u017enjo po I. jezeru. Po isti poti se vrnemo do izhoda. Tak ogled je primeren za skupine do 50 ljudi. Za dalj\u0161e oglede je potreben predhoden dogovor. Temperatura v jami je vse leto +8\u00b0 C.<\/p>\n\n\n\n \u017divljenje v Kri\u017eni jami<\/strong><\/p>\n\n\n\n Do leta 2000 je bilo v Kri\u017eni jami odkritih kar 45 podzemnih (troglobiontskih) \u017eivalskih vrst, kar jo po pestrosti uvr\u0161\u010da na 4. mesto na svetu. Dve \u017eivalski vrsti nosita celo njeno ime (hro\u0161\u010dek kri\u017enojamskibrezokec, kri\u017enojamskabelgrandiela). V zimskem \u010dasu pa je jama drugo najve\u010dje prezimovali\u0161\u010de netopirjev (malih podkovnjakov) v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n Dru\u0161tvo ljubiteljev Kri\u017ene jame kot pozoren skrbnik le-te<\/strong><\/p>\n\n\n\n Za Kri\u017eno jamo zgledno skrbi Dru\u0161tvo ljubiteljev Kri\u017ene jame, ki je bilo ustanovljeno leta 1998. Dru\u0161tvo se predvsem ukvarja z varovanjem krasa (povr\u0161ja in podzemlja), vodenjem obiskovalcev po Kri\u017eni jami pri Lo\u017eu, skrbni\u0161tvom za ostale jame v sistemu (Nova Kri\u017ena jama), izobra\u017eevanjem in predstavitvami kra\u0161kega povr\u0161ja s poudarkom na podzemlju in njegovem varovanju ter \u010di\u0161\u010denjem jam. Delujejo predvsem na obmo\u010dju Notranjske, pa tudi drugod po Sloveniji in svetu, kjer je kra\u0161ko povr\u0161je. \u00bbNa\u0161i \u010dlani so na podro\u010dju svojega poklicnega in prostovoljnega delovanja v okviru dru\u0161tva povezani s krasom; njegovim raziskovanjem, predstavljanjem, varovanjem in \u010di\u0161\u010denjem,\u00ab pove Ga\u0161per Modic. \u00bbNa\u0161a \u017eelja je v naslednjih letih ponuditi javnosti (tako strokovni kot lai\u010dni) \u0161e bolj kakovosten obisk, oziroma pogoje za raziskovanje ter nadaljevati in izbolj\u0161ati varovanje same – turisti\u010dne – Kri\u017ene jame, kot tudi celotnega jamskega sistema in notranjskega krasa. Vsakr\u0161no pretirano komercializiranje, pove\u010devanje obiska (\u0161e posebej v vodnem delu jame) \u010dez hipoteti\u010dno mejo (postavljeno na osnovi dolgoletnih izku\u0161enj in meritev), ki jo zagovarja na\u0161e dru\u0161tvo, bi ogrozilo jamski sistem in razvrednotilo trud, ki so ga v jamo vlo\u017eili na\u0161i \u010dlani kot tudi posamezniki in dru\u0161tvo v 16 letih obstoja.\u00ab<\/p>\n\n\n\n Alternativni ogledi<\/strong><\/p>\n\n\n\n Poleg enournega so na voljo tudi dalj\u0161i ogledi, in sicer \u0161tiriurni ogled za\u0161\u010ditenega vodnega dela jame<\/strong> do Kalvarije, ki ga pripravimo za do tiso\u010d obiskovalcev letno. Zaradi varovanja lahko ta del jame obi\u0161\u010de le ena skupina do \u0161tirih obiskovalcev na dan. Posebnost tega obiska so podzemna jezera in pregrade. Le-te gradi siga, ki se izlo\u010da iz dveh potokov z Blo\u0161ke planote. Potovanje se kon\u010da pri Kalvariji, dvorani, bogati s kapniki.<\/p>\n\n\n\n Druga alternativa je ogled vodnega dela do Kristalne gore – do sto obiskovalcev letno. Omejitve so enake kot pri prej omenjenem ogledu<\/strong>. Obisk traja do sedem ur. Gre za nadaljevanje poti od dvorane Kalvarija naprej v Pisani rov. Konec nas vsekakor navdu\u0161i z najve\u010djo dvorano v jami, imenovano Kristalna gora (75m).<\/p>\n\n\n\n Kot zadnja alternativa je do dveurni ogled suhega dela jame in medvedjega rova, ki poleg <\/strong>klasi\u010dnega enournega ogleda jame ponuja ogled Medvedjega rova, ki je eden od pomembnih nahajali\u0161\u010d kosti jamskega medveda v Kri\u017eni jami.<\/p>\n\n\n\n Za vse obiske zagotovi opremo DLKJ. Obiskovalci morajo imeti seboj imejte dolge hla\u010de, jopo z dolgimi rokavi in dodatne tople nogavice.<\/p>\n\n\n\n \u00bbSezona\u00ab ogledov Kri\u017ene jame<\/strong><\/p>\n\n\n\n \u00bbObiske Kri\u017ene jame pripravljamo po predhodnem dogovoru. Za enourni ogled sprejmemo tudi ve\u010dje skupine do 50 oseb, za dalj\u0161e \u0161tiri- in sedemurne oglede pa je obisk omejen na \u0161tiri osebe. Omenjeni obisk je omejen tudi s te\u017eo, saj naj ta ne bi presegala 320 kg za vse \u0161tiri obiskovalce. Mo\u017een pa je tudi posami\u010den obisk, seveda po predhodnem dogovoru,\u00ab pojasnjuje sogovornik.<\/p>\n\n\n\n Od maja do junija pripravljajo oglede suhega dela jame (enourni ogled) vse vikende in praznike po enkrat, med julijem in septembrom pa \u0161tirikrat na dan oziroma po dogovoru.<\/p>\n\n\n\n Kdo so obiskovalci kra\u0161kih jam?<\/strong><\/p>\n\n\n\n Obiskovalci kra\u0161kih jam \u0161e zdale\u010d niso samo jamarji. Kri\u017eno jamo poleg napovedanih \u0161olskih in drugih skupin obi\u0161\u010de najve\u010d individualnih gostov. Med sezono so to v glavnem gostje iz tujine. \u0160e vedno prednja\u010dijo gostje iz Izraela, mo\u010dno se je pove\u010dal obisk iz Francije. Za ob\u010dane ob\u010din Cerknica, Lo\u0161ka dolina in Bloke vsako leto organizirajo tudi dan odprtih vrat. Vse otroke iz osnovnih \u0161ol iz \u017ee omenjenih ob\u010din pa od same ustanovitev dru\u0161tva brezpla\u010dno vsako leto popeljejo po suhem delu Kri\u017ene jame.<\/p>\n\n\n\n Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n Foto: arhiv DPKJ<\/p>\n\n\n\n V trikotniku med Lo\u0161kim in Cerkni\u0161kem poljem ter Blo\u0161ko planoto le\u017ei Kri\u017ena jama. Svetovno znana kra\u0161ka vodna jama je dva kilometra oddaljena od vasi Blo\u0161ka Polica v smeri Lo\u0161ke doline. Njena posebnost je 22 podzemnih jezer s sigastimi pregradami, prek katerih se preliva kristalno \u010dista voda, so nam povedali v Dru\u0161tvu ljubiteljev Kri\u017ene jame. Ta […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":216,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[10],"tags":[],"class_list":["post-212","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-lepote-slovenije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/212","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=212"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/212\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":218,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/212\/revisions\/218"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/216"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=212"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=212"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=212"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}![\"\"](\"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/04\/Lepote-Slovenije-Krizna-jama3.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/04\/Lepote-Slovenije-Krizna-jama4.jpg\")
<\/figure>\n\n\n\n\n\n![\"\"](\"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-content\/uploads\/2023\/04\/Lepote-Slovenije-Krizna-jama2.jpg\")
<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"