{"id":278,"date":"2023-05-28T06:07:51","date_gmt":"2023-05-28T05:07:51","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=278"},"modified":"2023-05-28T06:09:00","modified_gmt":"2023-05-28T05:09:00","slug":"knjigarna-hacek-s-prestizno-nagrado-in-smelimi-nacrti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/05\/28\/knjigarna-hacek-s-prestizno-nagrado-in-smelimi-nacrti\/","title":{"rendered":"Knjigarna Ha\u010dek s presti\u017eno nagrado in smelimi na\u010drti"},"content":{"rendered":"\n

Knjigarna Ha\u010dek iz Celovca je po odlo\u010ditvi strokovne \u017eirije med najbolj\u0161imi knjigarnami leta 2023 v Avstriji. Od leta 2017 nagrado za najbolj\u0161e avstrijske knjigarne podeljuje Zveza avstrijskih knjigotr\u017ecev skupaj z ministrstvom za umetnost, kulturo, javno upravo in \u0161port.<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nagrado je letos prejelo pet knjigarn, ob knjigarni Ha\u010dek so to \u0161e knjigarna Buch & Boot (Altaussee), knjigarna Orlando (Dunaj), knjigarna Rapunzel (Dornbirn) in knjigarna Stephan Lauf (Braunau). Vsaka bo prejela denarno dotacijo v vi\u0161ini 10.000 evrov.<\/p>\n\n\n\n

Hanzi Mle\u010dnik je do knjigarne Ha\u010dek, ki deluje pod okriljem Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, pri\u0161el po naklju\u010dju leta 1986, tedaj \u0161e pod imenom Na\u0161a knjiga. Ustanovljena je bila leta 1952 in obstaja \u0161e danes kot dvojezi\u010dna knjigarna. \u00bbTedaj je bil moj konji\u010dek fotografiranje, a na \u017ealost se mi \u017eelja, da bi postal fotograf, ni uresni\u010dila,\u00ab je za Rodno grudo povedal Mle\u010dnik.  \u00bbRavno v tem \u010dasu  je knjigarna Ha\u010dek iskala vajenca oz. vajenko.  Predstavil sem se in jeseni 1986 za\u010del delati kot vajenec. Obiskal sem \u0161olo za knjigotr\u017ece v St. P\u00f6ltnu. Leta 1992 me je pot vodila v Mohorjevo knjigarno, kjer sem pridobival izku\u0161nje ter se nato leta 2020 spet vrnil tako reko\u010d na kraj svojega za\u010detka. Zdaj u\u017eivam svojo drugo pomlad z literaturo in lepimi knjigami.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Od kod ljubezen do literature in knjig?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dobro se \u0161e spominjam, kako mi je soseda, ki sem jo imenoval kar  mami,  prebirala slovenske  otro\u0161ke knjige. Tedaj na na\u0161i vasi v Selah na Kotu skorajda nismo znali nem\u0161ko. Prave nem\u0161\u010dine sem se nau\u010dil \u0161ele  na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Tam sem se sre\u010dal z bralno zna\u010dko in navezal tesnej\u0161i stik s slovensko knjigo. Zdaj me zanima vsa slovenska zgodovina, od bri\u017einskih spomenikov do legendarnega Jan\u010darja.<\/p>\n\n\n\n

Kaj po va\u0161em mnenju odlikuje dobro knjigarno? Kako obse\u017een fond knjig ponujate bralcem?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Seveda ima vsaka knjigarna svoj ugled. Na\u0161o pa na vsak na\u010din odlikuje predvsem dvojezi\u010dnost, to se pravi, da  vsaki\u010d menjamo jezik  in s tem se seveda razlikuje tudi literatura. Podkovani moramo biti v nem\u0161ki in slovenski beletristiki ter na podro\u010dju slovenskih otro\u0161kih knjig. Pomembno nam je tudi, da nudimo strokovne u\u010dbenike za slovenski jezik. Ve\u010dina teh prihaja iz slovenskih zalo\u017eb. Na knji\u017enih  policah pa imamo tudi slovensko literaturo, ki je prevedena iz sloven\u0161\u010dine v nem\u0161\u010dino.(mdr. Cankarja, Jan\u010darja, Kokota \u2026) in te knjige so zanimive za nem\u0161ke bralce. S  ponosom lahko omenimo, da imamo na Koro\u0161kem najve\u010dji oddelek za otro\u0161ko in mladinsko knjigo.<\/p>\n\n\n\n

–<\/p>\n\n\n\n

Va\u0161o knjigarno odlikuje ve\u010djezi\u010dnost – zakaj ste se tako odlo\u010dili?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na Koro\u0161kem je za  Slovenca samoumevno, da odra\u0161\u010da v so\u017eitju z dvema jezikoma, zato za knjigarno Ha\u010dek nikoli ni bilo vpra\u0161anje ve\u010d- oz. dvojezi\u010dnost, ki jo tudi \u017eivimo.<\/p>\n\n\n\n

Kateri \u017eanri so trenutno najbolj priljubljeni pri bralcih? Kdo so va\u0161e stranke?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Koro\u0161ke Slovence zanima predvsem  literatura slovenskih avtorjev, kot so Lain\u0161\u010dek, Jan\u010dar, Skubic, Zupan \u2026 Najbolj brani so romani z zgodovinskim ozadjem, imam pa ob\u010dutek, da se stranke vse bolj pribli\u017eujejo liriki. Imamo kar zanimiv oddelek lirike, stranke  pa se\u017eejo tudi po kriminalkah in  tako imenovanih strokovnih svetovalnih knjigah za \u017eivljenje. Opa\u017eamo tudi, da se starej\u0161e stranke,  predvsem Slovenci druge in tretje generacije, precej ukvarjajo s svojo travmo. To  pa zato, ker je bil v skoraj  vsaki slovenski dru\u017eini kdo aretiran oz. pregnan v tabori\u0161\u010de.<\/p>\n\n\n\n

Koliko ljudje \u0161e berejo klasi\u010dne knjige? Ali opa\u017eate upad bralcev le-teh v zadnjem desetletju – zaradi digitalizacije pa\u010d?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav se imamo za klasi\u010dno knjigarno, opa\u017eamo, da se otro\u0161ke in mladinske knjige dobro prodajajo. Na drugi strani pa nam primanjkujejo strank  v starosti med 15  in 40 leti, to je pa \u017ee generacija mobilnih telefonov, ki naro\u010da preko spleta na razli\u010dnih portalih. Na vsak na\u010din bo za male knjigarne velik izziv, saj je \u017ee \u010dutiti izgubo stalnih  strank. Odkrito povedano, se moramo truditi za vsako stranko in ji nuditi, kar je mo\u017eno.<\/p>\n\n\n\n

Prodaja knjig pa ni va\u0161a edina dejavnost, ste pravi kulturni center v Celovcu. Kaj vse se pri vas dogaja?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Poleg prodaje knjig je na\u0161a druga mo\u010dna dejavnost prirejanje  branja z razli\u010dnimi avtorji v slovenskem in nem\u0161kem jeziku. Ob\u010dinstvu preko vigrednega in jesenskega niza ponujamo politi\u010dne teme, literarne ve\u010dere z liriko. Pomembno se mi zdi, da sodelujemo z malimi zalo\u017ebami in jim nudimo svoje prostore za  predstavitve publikacij. Sodelujemo z dvojezi\u010dnimi ljudskimi \u0161olami in zanje prirejamo branja tako, da u\u010denci  pridejo v stik z knjigo in avtorjem ali avtorico. Morda \u0161e omenim, da bomo 30. maja odprli razstavo Pre\u017eihovega Voranca. Spregovorili bosta Mag. Irena Oder, nekdanja direktorica Koro\u0161ke osrednje knji\u017enice dr. Franca Su\u0161nika Ravne na Koro\u0161kem, in Dragana Laketi\u010d, vodja Slovenske \u0161tudijske knji\u017enice v Celovcu.<\/p>\n\n\n\n

Kaj vam pomeni priznanje in za kaj boste nagrado porabili?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Za dvojezi\u010dno knjigarno in za nas koro\u0161ke Slovence  ima nagrada velik pomen. Zdaj smo postali znani v vsej Avstriji in s tem je tudi sloven\u0161\u010dina postala vsaj vidna. Po drugi strani pa smo seveda tudi ponosni, da kot dvojezi\u010dna knjigarna delujemo \u017ee ve\u010d kot 70 let, in to v Celovcu. Nadaljevali bomo to pot in se trudili za slovenski \u017eivelj in literaturo na severni strani Karavank. Meja je namre\u010d le v nekaterih glavah, literatura pa ne pozna meja.<\/p>\n\n\n\n

nA PRIKAZNI FOTOGRAFIJI: <\/p>\n\n\n\n

Mi smo TEAM\/TIM SLIKA: z leve Roswitha Ogris, Hanzi Mle\u010dnik, mag. Hanka Guckuk<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: osebni arhiv H. M.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Knjigarna Ha\u010dek iz Celovca je po odlo\u010ditvi strokovne \u017eirije med najbolj\u0161imi knjigarnami leta 2023 v Avstriji. Od leta 2017 nagrado za najbolj\u0161e avstrijske knjigarne podeljuje Zveza avstrijskih knjigotr\u017ecev skupaj z ministrstvom za umetnost, kulturo, javno upravo in \u0161port. Nagrado je letos prejelo pet knjigarn, ob knjigarni Ha\u010dek so to \u0161e knjigarna Buch & Boot (Altaussee), knjigarna Orlando […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":280,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[7],"tags":[],"class_list":["post-278","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-slovenci-in-posel","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/278","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=278"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/278\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":279,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/278\/revisions\/279"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/280"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=278"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=278"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=278"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}