{"id":2925,"date":"2024-12-10T21:05:18","date_gmt":"2024-12-10T20:05:18","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=2925"},"modified":"2024-12-11T11:28:06","modified_gmt":"2024-12-11T10:28:06","slug":"obcutek-doma-imam-le-v-sloveniji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2024\/12\/10\/obcutek-doma-imam-le-v-sloveniji\/","title":{"rendered":"Ob\u010dutek doma imam le v Sloveniji"},"content":{"rendered":"\n

Ksenija Majcen je kar polovico svojega \u017eivljenja pre\u017eivela v tujini. Zaznamovalo jo je \u017eivljenje v \u0161tirih dr\u017eavah in na dveh celinah: v Jugoslaviji in Sloveniji, Nem\u0161ki demokrati\u010dni republiki (NDR), Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike (ZDA) in Avstriji. O del\u010dku svojega \u017eivljenja v Vzhodnem Berlinu je napisala avtobiografsko povest Pobeg brez meja, ki je letos iz\u0161la pri Slovenski matici. A zgodba ima \u0161e nadaljevanje \u2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ksenija je bila leta 1963 rojena v \u0161tajerski prestolnici, takrat \u0161e v nekdanji Jugoslaviji. Kot pravi, je bil razlog za prvo selitev njen o\u010de Marijan Majcen (1933-2014), ki je vedno te\u017eko brzdal jezik. \u00bbKo je bil pravnik v podjetju Mariborska livarna, je v takratnih politi\u010dnih razmerah prav zaradi tega ostal brez slu\u017ebe. V Mariboru so mu bila zaprta vsa vrata. A so se odprla druga in s te\u017ekim srcem smo se preselili v Ljubljano, kjer je o\u010de nastopil novo slu\u017ebo v podjetju Metalka. Tri leta pozneje je postal njen predstavnik v Vzhodnem Berlinu. Otro\u0161tvo sem torej pre\u017eivela v domovini (do svojega sedmega leta) in v Vzhodnem Berlinu (do dvanajstega). Ko sem zaklju\u010dila \u0161esti razred osnovne \u0161ole, smo se vrnili domov.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

A \u017ee \u0161tiri leta pozneje (1979., po drugem letniku gimnazije) so se preselili v Chicago. Tam je kon\u010dala gimnazijo, diplomirala in magistrirala iz ra\u010dunalni\u0161tva. \u010ceprav so se njeni star\u0161i 1986. vrnili domov, je Ksenija v Chicagu ostala celih triindvajset let.<\/p>\n\n\n\n

Potem pa je pri petintridesetih sklenila: \u00bbZdaj ali nikoli! Tisto leto (1998) sem prodala stanovanje, pohi\u0161tvo in avto ter se za stalno vrnila v domovino. A je \u017eivljenje zame imelo druga\u010dne na\u010drte: v prvih dneh po vrnitvi domov sem sre\u010dala svojega bodo\u010dega mo\u017ea. Ni bil Slovenec, ampak Nemec iz biv\u0161ega Vzhodnega Berlina, ki sem ga poznala \u017ee kot otrok. Povabil me je, da se preselim k njemu v Berlin, vendar sem hotela biti bli\u017ee domu. Tako sva leta 1999 oba za\u010dela \u017eiveti in delati v Avstriji. Nisva dolgo zdr\u017eala \u2013 manj kot leto pozneje sva pre\u010dkala lu\u017eo in se nastanila v Chicagu. Po nekaj letih sva se lo\u010dila, \u010demur je botrovalo ve\u010d razlogov \u2013 eden od njih je bilo zagotovo moje domoto\u017eje in sr\u010dna \u017eelja priti nazaj v Slovenijo. S triin\u0161tiridesetimi leti sem spomladi 2005 kon\u010dno pri\u0161la za stalno domov.<\/p>\n\n\n\n

Pobeg iz V Berlina<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ko je njena dru\u017eina od 1970 do 1975 \u017eivela v takratni Vzhodni Nem\u010diji, je, \u010deprav \u0161e otrok, zaznala, da je stopila v nek drug svet. \u017de pot iz Ljubljane v Vzhodni Berlin je bilo pravo popotovanje. \u00bbCela dva dneva smo se vozili (avtocesta se je za\u010dela \u0161ele malo pred Salzburgom),\u00ab pripoveduje Ksenija. \u00bb\u010ceprav smo prestopili \u017ee ve\u010d meja, nas na to, kar je sledilo na mejnem prehodu med Zahodno in Vzhodno Nem\u010dijo, ni mogel pripraviti nih\u010de. Po ve\u010d urah \u010dakanja na meji so nas \u010dlove\u0161ki roboti odobrili \u2013 \u017eelezna zavesa se je za hip odgrnila in se za nami spet zagrnila. Zapustili smo nam znani svet in stopili v drugega. Zahod in vzhod – kakor dva vzporedna svetova.<\/p>\n\n\n\n

Kako druga\u010dno je bilo zame vse: narava, arhitektura, jezik, hrana, tudi obla\u010dila in, kar sem takrat te\u017eko razumela, dve nem\u0161ki dr\u017eavi in celo dve mesti Berlin. Sploh pa, da tisti iz vzhodnega dela ne smejo v zahodnega!<\/p>\n\n\n\n

Od drugega do \u0161estega razreda sem hodila v vzhodnonem\u0161ko osnovno \u0161olo, saj so star\u0161i smatrali, da je bolje, da se dobro nau\u010dim nem\u0161\u010dine kot srbohrva\u0161\u010dine. V Vzhodnem Berlinu je namre\u010d obstajala \u0161ola na jugoslovanskem veleposlani\u0161tvu, ni pa bilo mednarodnih \u0161ol. Bile so v Zahodnem Berlinu, vendar bi bilo za star\u0161e preve\u010d, da bi me dvakrat dnevno vozili \u010dez dr\u017eavno mejo. Ob prihodu v Vzhodni Berlin sem znala le dve nem\u0161ki besedi. Ni\u010desar nisem razumela, a za otroke tuj jezik ni ovira. Ker sem bila obkro\u017eena z nem\u0161kimi prijatelji, so\u0161olci in u\u010ditelji, sem po nekaj mesecih gladko govorila nem\u0161ko.<\/p>\n\n\n\n

Kot otrok v Vzhodnem Berlinu nisem pogre\u0161ala domovine. Bila sem \u0161e premajhna in na\u0161a dru\u017einska celica je bil moj doma\u010di svet. Imela sem lepo in bogato otro\u0161tvo. NDR je imela toliko prekrasnih kulturnih ustanov in za zgodovino pomembnih mest (Vzhodni Berlin, Potsdam, Dresden itd.). Skoraj vsak konec tedna smo s star\u0161i odkrivali njene zaklade. Veliko pa smo se tistih nekaj slovenskih dru\u017ein, ki so bile so\u010dasno slu\u017ebeno v Vzhodnem Berlinu, tudi dru\u017eili: imam \u010dudovite spomine na na\u0161e piknike ob berlinskih jezerih. Sem pa vsako leto komaj \u010dakala po\u010ditnic doma – pri maminih v Gradu na Gori\u010dkem in o\u010detovih sorodnikih v Celju.<\/p>\n\n\n\n

Pod budnim o\u010desom vzhodnonem\u0161ke slu\u017ebe dr\u017eavne varnosti Stasi je torej v vzhodnem delu pruskega mesta, le kilometer stran od Berlinskega zidu, \u017eivela na\u0161a mala dru\u017eina: mama, o\u010de, dedek in jaz. Dedku sem posvetila knjigo, ki opisuje pribli\u017eno leto in pol na\u0161ega \u017eivljenja v Vzhodnem Berlinu. Bil je upokojeni strojevodja in v Mariboru sva \u0161la vsak dan skupaj do \u010drne parne lokomotive pred \u017eelezni\u0161ko postajo. Bil je moj vzornik in tudi v Berlinu sva si delila sobo. Vse do tistega usodnega dne, ko je bil zaradi jugoslovanske zakonodaje iztrgan iz na\u0161e dru\u017eine. Tako sem s star\u0161i ostala v Vzhodnem Berlinu, dedek pa se je moral vrniti v Ljubljano – zame to ni bila ve\u010d na\u0161a dru\u017eina. To je bila zame lo\u010dena dru\u017eina in dedka sem mo\u010dno pogre\u0161ala. Tako sem sklenila, da grem dedka obiskat. Stara ravnokar osem let si nisem upala sama na pot, zato sem vpra\u0161ala svojo nem\u0161ko prijateljico Anyo, \u010de gre z mano. Prijateljici sva postali na prvi \u0161olski dan, v hipu in brez besed. Prav najino prijateljstvo ima v knjigi veliko vlogo,\u00ab poudari Ksenija.<\/p>\n\n\n\n

Po vrnitvi iz NDR so \u0161tiri leta \u017eiveli v Ljubljani, kjer je zaklju\u010dila osnovno \u0161olo in prva dva letnika gimnazije. Kot pove, je o\u010de takrat delal v Gorenju in se vsak dan vozil v Velenje. \u00bbBilo je te\u017eko za vse. Potem pa je dobil zelo mamljivo ponudbo za predstavnika Gorenja v Chicagu. Nisem \u017eelela iti – bila sem stara \u0161estnajst let in mo\u010dno navezana na svoje prijatelje. In prav ti so me pregovarjali: \u00bbKsenija, v Ameriko greste! Super ti bo! Nam bo\u0161 povedala, kako je tam.\u00ab Tako sem se vdala in avgusta 1979 s star\u0161i prispela v Chicago.<\/p>\n\n\n\n

\u0160olanje in delo v ZDA<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prvi dve leti sta bili zame \u010dustveno zelo te\u017eki. Nisem marala svoje ameri\u0161ke gimnazije, \u010deprav \u0161ola sploh ni bila te\u017eka in dostikrat mi je bilo med poukom celo dolg\u010das. \u0160ola je bila dekli\u0161ka in lo\u010diti dekleta od fantov se mi je zdelo nenaravno. Sem pa kmalu dobila dobre prijateljice in to so \u0161e danes. Ker smo si u\u010denci predmete izbirali, ni bilo neke tesne razredne skupnosti, kot sem jo poznala od doma. Neizmerno sem pogre\u0161ala svoje so\u0161olce, prijatelje in fanta v domovini.<\/p>\n\n\n\n

A potem sem za\u010dela \u0161tudirati in tako kot mi je bila srednja \u0161ola mu\u010dna, mi je bilo na univerzi fantasti\u010dno: zanimivi predmeti, dostopni in \u010dlove\u0161ki profesorji, krasni prijatelji, globoke razprave \u2026 mo\u017egan\u010dki so se nam kar ‘krav\u017eljali.’ \u017delela sem \u0161tudirati umetnostno zgodovino in mo\u010dno so me pritegnile antropologija, arheologija in astronomija. Po prvem letniku pa sem se zaradi spora z o\u010detom, po katerem sem ugotovila, da ima prav, \u010dez no\u010d odlo\u010dila za nekaj meni popolnoma neznanega: ra\u010dunalni\u0161tvo. \u010cisto iz prakti\u010dnih razlogov: \u010de sem \u017ee v ZDA, moram \u0161tudirati nekaj, s \u010dimer bom doma zlahka dobila slu\u017ebo. Na podelitev diplome na veliko razo\u010daranje svojih star\u0161ev nisem \u0161la \u2013 nisem \u017eelela \u010dakati \u0161e tistih nekaj dni, takoj sem hotela v domovino.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Kot pravi Ksenija Majcen, magisterija nikoli ni \u017eelela delati, a ga je naredila iz nuje, da bi ji v domovini priznali diplomo. \u00bb\u0160tudij ra\u010dunalni\u0161tva na tej stopnji me ni zanimal in zato je bilo te\u017eko. Zelo stresen je bil zaklju\u010dek magisterija. Namre\u010d, po izpitih iz vseh predmetov smo imeli \u0161e dodatnega. Ta \u0161tiriurni izpit (vseboval je snov vseh \u0161estih let \u0161tudija \u2013 diplomskega in magistrskega) je odlo\u010dal o magistrskem naslovu. Za izpit smo imeli dve prilo\u017enosti. \u010ce ga v drugo ne bi naredili, bi bil ves dveletni magistrski \u0161tudij zaman in ves denar zanj vr\u017een stran. Na sre\u010do smo ga moji prijatelji in jaz naredili v prvem poskusu.<\/p>\n\n\n\n

Po vzoru svojih gimnazijskih so\u0161olk sem kmalu po prihodu v Chicago za\u010dela tudi delati (okoli dvajset ur na teden). Veliko razli\u010dnih stvari sem po\u010dela: bila sem varu\u0161ka, prodajalka v trgovini oz.  delikatesi, natakarica, vodja dekli\u0161ke skupine v poletnem kampu, voznica \u0161olskega avtobusa (ja, tistega rumenega), svetovalka v ra\u010dunalni\u0161kem centru na univerzi … vse mi je bilo v\u0161e\u010d,\u00ab pravi z nasme\u0161kom.<\/p>\n\n\n\n

Po zaklju\u010denem magisteriju (1986) se je zaposlila v svoji stroki. Delo programerja ji ni le\u017ealo, a je kmalu dobila slu\u017ebo projektnega vodje. \u00bbTo pa je bilo nekaj zame! In \u010deprav nisem imela veliko dopusta (prvih deset let samo deset dni na leto), mi je bil na\u010din dela v Ameriki v\u0161e\u010d: stvari so bile urejene in po zakonu. Druga\u010de je bilo leta kasneje v Sloveniji. \u017de ko sem pogodbo dobila v podpis, je bil v njej eden od \u010dlenov, da bom v primeru finan\u010dnih te\u017eav podjetja delala brez pla\u010dila. Mar so normalni, sem se spra\u0161evala? V slu\u017ebo hodim zato, da si slu\u017eim kruh! Zame so potem ta \u010dlen malo spremenili.<\/p>\n\n\n\n

\u017divljenje v Ameriki mi je bilo v\u0161e\u010d. S star\u0161i smo tudi veliko potovali po ZDA, Kanadi in Mehiki \u2013 kako \u010dudovite so vse te de\u017eele! Seveda je bilo popolnoma druga\u010de v \u010dasu \u0161tudija kot potem, ko sem bila zaposlena. A ne glede na vse smo veliko delali. Ameri\u010dani imajo neverjeten odnos do dela, dobesedno se istovetijo z njim in so celo preve\u010d anga\u017eirani (veliko je takih, ki gredo v slu\u017ebo bolni). Te\u017eko mi je bilo zaradi sodelavk, ki so bile \u0161est tednov po porodu (materinskega dopusta v ZDA ni, po porodu ima\u0161 tako imenovano kratkotrajno bolni\u0161ko) spet v slu\u017ebi in si hodile na strani\u0161\u010de \u010drpat mleko za svoje dojen\u010dke. Je pa kar nekaj prijateljic po prvem porodu nehalo hoditi v slu\u017ebo in se posvetilo otrokom ter dru\u017eini. Mogo\u010de je bilo prav zato, ker smo bili veliko v slu\u017ebi, okolje prijetno in spro\u0161\u010deno. Med tednom sem po slu\u017ebi prihajala domov \u0161ele po osemnajsti uri ali pozneje. Smo pa imeli tudi mo\u017enost, da smo med tednom delali pol ure dlje in \u0161li vsak drugi petek prej domov. Seveda smo to izkoristili. V zadnji slu\u017ebi pred selitvijo sem lahko delala nekaj dni na teden tudi od doma. A to mi \u010dez \u010das ni bilo v\u0161e\u010d, saj sem takrat delala \u0161e ve\u010d ur. Med tednom sem tudi sku\u0161ala vse postoriti doma, tako da sem imela petek zve\u010der in konec tedna resni\u010dno prosta. Po zaklju\u010denem \u0161tudiju, preden jih je ve\u010dina imela dru\u017eine, smo se prijatelji veliko sre\u010devali v mestu ali po na\u0161ih domovih.<\/p>\n\n\n\n

Chicago je velemesto, ki ima tako reko\u010d vse, kar si za\u017eeli\u0161 (razen hribov, ki jih resda ni nikjer v bli\u017eini). In ker le\u017ei v Severni Ameriki, je seveda multikulturno: lahko je\u0161 hrano s katerega koli konca sveta in hodi\u0161 po raznolikih soseskah. \u017dal so nekatere tudi nevarne. Mesto je izredno lepo in zelo zeleno. Mestne kulturne dedi\u0161\u010dine ne uni\u010dujejo, ampak jo inovativno vklju\u010dujejo v nove zgradbe (\u010de bi bil Kolizej v Chicagu, ga ne bi poru\u0161ili!). Tako reko\u010d po vsej obali Michiganskega jezera se razprostirajo velike zelene povr\u0161ine in v notranjosti veliki parki. Prerijske ro\u017ee in trave se v svojih pisanih barvah bohotijo po mestu. Veliko stolpnic ima zelene strehe in da, tudi v Chicagu pridelujejo med. Ob obali lahko kilometre in kilometre hodi\u0161 ali kolesari\u0161, pole\u017eava\u0161 na \u0161tevilnih pla\u017eah (sama sem zaradi Jadranskega morja malo razvajena in se mi je Michigansko jezero zdelo prehladno za kopanje), pozimi pa smu\u010da\u0161 na teka\u0161kih progah. Kulturnih ustanov je ogromno. In glasba \u2013 ta je povsod!\u00ab je nad svojim nekdanjim doma\u010dim mestom navdu\u0161ena Ksenija.<\/p>\n\n\n\n

Ker so imeli v Ameriki zelo malo dopusta, je prihajala v domovino le vsaki dve leti. Pravi, da je zamudila veliko lepih sre\u010danj sorodnikov, kar je bilo zanjo precej bole\u010de. In nadaljuje: \u00bbGotovo bi bilo moje \u017eivljenje v Chicagu popolnoma druga\u010dno, \u010de bi imela svojo dru\u017eino. Ve\u010dino \u010dasa svojega bivanja tam sem stanovala v stolpnici. Le kratek \u010das sva z biv\u0161im mo\u017eem \u017eivela v hi\u0161i v predmestju Riverside (zasnoval ga je slavni krajinski arhitekt Frederick Law Olmsted, ki je med drugim naredil na\u010drt tudi za Central Park v New Yorku). \u017divljenje tam je bilo popolnoma druga\u010dno kot v mestu. Povezanost sosedov je bila res taka, kot vidi\u0161 v filmih: za dobrodo\u0161lico so nama prinesli hrano in naju vabili na razli\u010dne dogodke v svoj dom. Rada sva \u017eivela tam. A sva hi\u0161o kupila tik pred 11. septembrom 2001 in takrat se je v moji stroki veliko spremenilo: podjetja so za\u010dela odpu\u0161\u010dati srednje vodstvo in tako sem tudi sama kmalu ostala brez slu\u017ebe. Samo z eno pla\u010do si hi\u0161e nisva mogla privo\u0161\u010diti. Prodala sva jo in se preselila nazaj v stanovanje v mesto. Ve\u010dkrat se na spletu pogovarjam s svojimi ameri\u0161kimi prijatelji. Pravijo, da se je Chicago zelo spremenil. Morda je na pogled \u0161e vedno pre\u010dudovito mesto, a je tudi vedno ve\u010d kriminala. Zato je danes te\u017eko govoriti o tem, kak\u0161no je \u017eivljenje v Ameriki. V mestu ali v predmestju je druga\u010de kot na de\u017eeli. Druga\u010de je na severu kot na jugu, vzhodu ali zahodu. In druga\u010de je sedaj kot takrat, ko sem tam \u017eivela jaz, med letoma 1979 in 2005.<\/p>\n\n\n\n

Vrnitev domov kot sr\u010dna nuja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V domovino se je \u017eelela vrniti \u017ee dosti prej. Kot pravi, se je ve\u010dkrat \u00bbza stalno\u00ab vrnila domov, vendar se je zaradi razli\u010dnih okoli\u0161\u010din spet vrnila v Chicago. \u00bbNajprej je bilo po kon\u010dani gimnaziji. ‘Vrnitev’ je trajala le eno poletje (1981). Nisem se mogla vpisati na Univerzo v Ljubljani, saj mi ameri\u0161ke gimnazije niso priznali. Morali boste narediti maturo, so rekli. Ni \u0161ans, sem pomislila, u\u010dna programa sta bila tako razli\u010dna. ‘Lahko pa se vpi\u0161ete na ameri\u0161ko univerzo in se po prvem semestru prepi\u0161ete k nam,’ so dodali. Dobra ideja. \u0160tudij na Loyola University of Chicago pa mi je bil tako v\u0161e\u010d, da sem se odlo\u010dila, da kljub ljubezni v Ljubljani ostanem v Chicagu.<\/p>\n\n\n\n

Drugi\u010d sem se ‘za stalno’ vrnila domov decembra 1985, po zaklju\u010denem diplomskem \u0161tudiju ra\u010dunalni\u0161tva in dveh stranskih predmetov, angle\u0161\u010dine in psihologije, a sem ostala samo en mesec. Na Univerzi v Ljubljani mi tudi diplome niso priznali: ‘Boste morali narediti izpite iz predmetov, ki vam manjkajo: samoupravljanje s temelji marksizma in leninizma.’ Skoraj se mi je zmra\u010dilo pred o\u010dmi. \u017de v prvem letniku be\u017eigrajske gimnazije sem komaj dobila pozitivno. ‘Vedno pa priznamo ni\u017ejo stopnjo: \u010de boste v Ameriki naredili magisterij, vam bomo priznali diplomo,’ so dodali. In sem od dveh izbrala manj\u0161e zlo: vpisala sem se na magisterij ra\u010dunalni\u0161tva na svoji univerzi. In si mislila: res, po magisteriju se vrnem. Ko sem zaklju\u010devala magisterij, so se star\u0161i po \u0161estih letih in pol vrnili v domovino. Tista zimska no\u010d, ko so od\u0161li, je bila zame ena najtemnej\u0161ih v mojem \u017eivljenju: ‘Zdaj si sama na tej celini!’ je butal v mojo celo bit notranji glas, stiskalo me je v grlu in kri\u010dala bi od praznine v sebi. A sem stisnila zobe in naredila magisterij.<\/p>\n\n\n\n

S svojo slovensko ljubeznijo sem se zaradi prevelike razdalje raz\u0161la pol leta prej in \u010deprav sem od svojega \u0161estnajstega leta dalje vedno imela domoto\u017eje, sem v Chicagu vztrajala. Nisem nekdo, ki mu je pomembna kariera, vendar sem takrat menila, da bi si bilo dobro v Ameriki pridobiti ne le znanje, ampak tudi delovne izku\u0161nje iz stroke. \u017de dvakrat do tedaj so me v domovini zavrnili in tokrat sem hotela biti gotova, da mi nih\u010de ne bo mogel re\u010di druga\u010de. In vedno je bilo \u0161e nekaj, na kar moram po\u010dakati, preden odidem: odobritev delovne vize, nato zelene karte in kon\u010dno tudi ameri\u0161kega dr\u017eavljanstva.<\/p>\n\n\n\n

Tretji\u010d sem se domov vrnila pri petintridesetih in ostala dve leti: prvo v Sloveniji, drugo v Avstriji. Nato sva se z mo\u017eem vrnila v Chicago. (Sedaj lahko razkrijem, kdo je: Anyin brat! Ja, \u017eivljenje je polno presene\u010denj.) Za ta korak sva se odlo\u010dila tudi zato, ker je bil zame na\u010din dela v Ameriki (kljub manj dopusta) dosti bolj\u0161i kot pa v Evropi. On pa, Vzhodni Nemec, ki je bil v mladosti (zaradi prisostvovanja na za NDR ‘neprimernih’ koncertih \u2013 te so izvajali v cerkvah) ve\u010dkrat \u010dez no\u010d priprt, si je seveda \u017eelel videti in izkusiti \u017eivljenje v ZDA.<\/p>\n\n\n\n

In kaj je botrovalo \u010detrti in zadnji odlo\u010ditvi, da pridem domov? Pika na i je bila bolezen moje drage tete, mamine najmlaj\u0161e sestre. Nisem je ve\u010d videla \u017eive. Uspelo mi je priti le na pogreb. In to me je docela prebudilo: kaj mi je najbolj pomembno v \u017eivljenju? Slu\u017eba? Ne. Bivali\u0161\u010de? Ne. Prijatelji? Ne, saj dobri prijatelji vedno ostanejo. Ljubljeni ljudje torej: to je zame glavno. In ve\u010dina, ki jih imam najraje, je v Sloveniji, najbolj pri srcu pa so mi star\u0161i. Kot edinka ho\u010dem biti z njimi, da jim pomagam, ko me bodo v starosti potrebovali. Tako je bila dokon\u010dno priti domov moja sr\u010dna nuja.<\/p>\n\n\n\n

Ima pa \u017eivljenje vedno lahko \u0161e nepri\u010dakovan zasuk \u2026 Tista mladostna (in otro\u0161ka) ljubezen na razdaljo iz \u0161tudentskih let – ponovno sva se na\u0161la. A zdi se, da mi ni usojeno brez ve\u010dnega pakiranja, vo\u017enje in tujine \u2013 tudi njegova \u017eivljenjska pot ga je namre\u010d ponesla iz domovine in tako sem sedaj pogosto pri njem na Dunaju.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Bogastvo \u010dudovitih ljudi<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbLepo je potovati in spoznavati nove kraje,\u00ab razmi\u0161lja danes Ksenija. \u00bbZa nekaj \u010dasa spremeniti okolje \u010dloveka predrami iz vsakdana in mu napolni baterije. A \u0161ele, ko nekje \u017eivi\u0161 dlje \u010dasa, razume\u0161, kako je res tam \u2026 kako ljudje razmi\u0161ljajo in kaj \u010dutijo. Spozna\u0161, da obstajajo razli\u010dni na\u010dini razmi\u0161ljanja o isti stvari in da je druga\u010dno mnenje dobra stvar. Spoznati \u017eivljenje v razli\u010dnih dr\u017eavah ti raz\u0161iri obzorja.<\/p>\n\n\n\n

Kaj mi je dala Vzhodna Nem\u010dija? Spoznavanje kulture, a tudi norost totalitarnega re\u017eima. Kaj Severna Amerika? V 90. letih sem bila namre\u010d pogosto tudi na obisku pri star\u0161ih v Kanadi, saj je bil o\u010de tam prvi slovenski veleposlanik. Ob\u010dutje osamljenosti, domoto\u017eje in pogre\u0161anje meni ljubih ljudi dale\u010d stran. Vendar tudi multikulturnost in neprecenljiv ob\u010dutek svobode, \u0161irine in prostranstva. In kaj obe dr\u017eavi? Bogastvo \u010dudovitih ljudi. In kaj mi je \u017eivljenje na tujem vzelo? \u010cas z meni najljub\u0161imi ljudmi, zlasti ob posebnih prilo\u017enostih \u2013 bila sem prikraj\u0161ana, saj nisem bila prisotna ob rojstvih, krstih, porokah, rojstnih dnevih, ob bolezni in smrti.<\/p>\n\n\n\n

\u017divljenje pa me je nau\u010dilo dvojega \u2026 Ni\u010d ni \u010drno-belo: prav vse ima svoje svetle in temne plati \u2013 dr\u017eave, mesta, ljudje \u2026 Te\u017eko poslu\u0161am izjave nekaterih, ki \u0161e nikoli niso bili v ZDA: ‘Amerika je grozna in pokvarjena. Ameri\u010dani so neumni. Ameri\u0161ka hrana je zani\u010d.’ Po mojem mnenju je sicer pametno, da ravna\u0161 razumno, a je \u0161e pomembneje, da prisluhne\u0161 svojemu srcu. \u017de Shakespeare je v drami Hamlet zapisal: ‘To thine own self be true (bodi zvest samemu sebi).’<\/p>\n\n\n\n

Zavedam se, da bi lahko \u017eivela kjer koli \u2026 Pridem v (Vzhodni) Berlin ali Chicago in mi je vse doma\u010de. Zelo rada, \u010deprav redko, grem v ZDA. Vsaki\u010d, ko sem v tistih triindvajsetih letih iz Chicaga pri\u0161la na po\u010ditnice oz. dopust v Slovenijo in na Letali\u0161\u010du Jo\u017eeta Pu\u010dnika izstopila iz letala, sem hotela pasti na tla in poljubiti doma\u010do zemljo. Ob\u010dutek doma imam le v Sloveniji. In samo tu si \u017eelim \u017eiveti. Tu je moje srce.<\/p>\n\n\n\n

Pred nekaj leti me je bratranec vpra\u0161al: ‘\u017divela si v Sloveniji, Nem\u010diji, Avstriji in Ameriki. Kateri je tvoj najljub\u0161i kraj?’ O tem nikoli nisem razmi\u0161ljala, a sem v hipu odgovorila: ‘Grad (na Gori\u010dkem).’ Ko smo se vrnili iz Vzhodne Nem\u010dije, sem hodila k sorodnikom na po\u010ditnice. Bila so to pre\u010dudovita poletja, polna otro\u0161kih in mladostnih pustolov\u0161\u010din. Morda mi je tako zelo pri srcu prav zaradi tega. Morda zato, ker tu \u017eivijo moji sorodniki po mamini strani, ki jih imam vse zelo rada. Morda pa tudi zato, ker sama nimam otrok in tu \u010dutim povezanost s predniki in najmo\u010dneje svoje korenine.<\/p>\n\n\n\n

O nastanku knjige Pobeg brez meja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot pravi Ksenija, je v otro\u0161tvu raje plezala na drevesa in divjala po dvori\u0161\u010du, kot pa brala ali pisala. \u00bbPisanje mi ni bilo v\u0161e\u010d. Sem pa iz nuje  napisala ogromno pisem. Morala sem jih, \u010de sem \u017eelela ohraniti stike s prijatelji in ljubljenimi dale\u010d stran. \u010ce bi mi kdo rekel, da bom ob svojem abrahamu za\u010dela pisateljevati, bi se iz srca nasmejala. Kako se je torej zgodilo, da sem napisala knjigo? To je bila prava pisna odisejada \u2026 Ideja zanjo ni bila moja – nekega jesenskega ve\u010dera v prej\u0161njem tiso\u010dletju (1998) sem zgodbo povedala mlaj\u0161emu bratu svoje vzhodnonem\u0161ke prijateljice Anye K\u00f6nig, so-junakinje v knjigi. Vzkliknil je: ‘To morata napisati!’ \u0160e isti ve\u010der sem pri\u010dela z zapiski. Naslednji dan sem poklicala Anyo v Nem\u010dijo in jo vpra\u0161ala, \u010de bi skupaj napisali zgodbo. Na drugi strani linije je bila dolgo \u010dista ti\u0161ina. Nato je odlo\u010dno, skorajda jezno, izjavila: ‘S tem no\u010dem imeti ni\u010d!’ Popolnoma me je osupnila in me v celoti zaustavila. Zapiske sem ponovno pregledala \u0161ele ve\u010d kot desetletje pozneje, ko sta za ‘pobeg’ sli\u0161ali osemletni deklici v mednarodni ameri\u0161ki \u0161oli v Ljubljani, kjer sem tedaj delala. Zelo sta me spominjali na naju za Anyo. Dr\u017ee\u010d se za roki sta mi mali \u0160vedinja in Slovenka po pouki pri\u0161li povedat: ‘Gospa Ksenija, to zgodbo morate napisati!’ \u0160e isti ve\u010der sem za\u010dela pisati, brez Anye. Ker se zgodba dogaja v Vzhodnem Berlinu, sem pa\u010d izbrala nem\u0161ki jezik. Konec koncev pa sva z Anyo le postali soavtorici nem\u0161ke knjige (kot e-knjiga je na amazon.de).<\/p>\n\n\n\n

Potem pa so jo sorodniki in prijatelji v Sloveniji \u017eeleli brati v sloven\u0161\u010dini. Dve osebi sta bili klju\u010dni za prevod: prijateljica Ina in gimnazijska so\u0161olka Ditka (prav njej sedaj odgovarjam na zastavljena vpra\u0161anja za ta \u010dlanek). Zabi\u010dali sta mi: ‘Ksenija, Slovenka si. Knjigo mora\u0161 prevesti v sloven\u0161\u010dino!’<\/p>\n\n\n\n

S slovenskim \u010distopisom sem nato prvi\u010d vstopila v prostore Slovenske matice, nenapovedana. Glavna urednica-tajnica dr. Ignacija Fridl-Jarc me je prijazno sprejela, me poslu\u0161ala in me med najinim spro\u0161\u010denim pogovorom s svojo pozitivnostjo in idejami naravnost navdu\u0161ila. Sledila sem njenim napotkom in iz nem\u0161kega popisa dogodkov je nastala slovenska raz\u0161irjena in bolj do\u017eiveta romanizirana povest. A morala sem malce po\u010dakati na pravi \u010das \u2026 Slovenska matica (letos praznuje 160-letnico) je namre\u010d \u017eelela obuditi zbirko Zabavna knji\u017enica in jo nameniti mlaj\u0161im bralcem. Prva knjiga je seveda morala pripasti znanemu pisatelju \u2013 lani je po 105 letih zbirka vnovi\u010d o\u017eivela s knjigo Ferija Lain\u0161\u010dka \u017divljenje nima naslova. Letos pa sva z urednico Zariko Snoj Verbov\u0161ek trdo delali, da je iz mojega rokopisa (v slovenske \u0161ole sem hodila zgolj pet let) nastal in do\u010dakal izid moj slovenski prvenec.<\/p>\n\n\n\n

Nadaljevanje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ko sem na novo napisan rokopis Pobeg brez meja predala Slovenski matici, je bil dalj\u0161i, predolg za izid v zbirki Zabavna knji\u017enica. Ker sem knjigo posvetila svojemu dedku Martinu Majcnu, sem se odlo\u010dila, da se osredoto\u010dim predvsem na \u010das na\u0161ega dru\u017einskega \u017eivljenja z njim v Nem\u0161ki demokrati\u010dni republiki. To je okvirno leto in pol, ko smo se \u0161e privajali na okoli\u0161\u010dine v Vzhodnem Berlinu. A zgodba se nadaljuje. Izdaja drugega dela je gotovo odvisna od uspeha knjige Pobeg brez meja oziroma interesa bralcev – kak\u0161no je bilo \u017eivljenje v Vzhodnem Berlinu, nadaljnje otro\u0161ke pustolov\u0161\u010dine in prijateljstvo brez meja z Anyo na razli\u010dnih straneh \u017eelezne zavese in z oceanom med nama, mladinske pripetljaje ob Stasiju \u2026 to bo morda privabilo kak\u0161no zalo\u017ebo. Bila bi vesela in po\u010da\u0161\u010dena.<\/p>\n\n\n\n

Edita \u017dugelj<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Foto: osebni arhiv K. M.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Friedenstr. 37<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Ksenija in Anya<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
1985-11 mesecev pred diplomo<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"
VZHODNOBERLIN\u010cANI<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Ksenija Majcen je kar polovico svojega \u017eivljenja pre\u017eivela v tujini. Zaznamovalo jo je \u017eivljenje v \u0161tirih dr\u017eavah in na dveh celinah: v Jugoslaviji in Sloveniji, Nem\u0161ki demokrati\u010dni republiki (NDR), Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike (ZDA) in Avstriji. O del\u010dku svojega \u017eivljenja v Vzhodnem Berlinu je napisala avtobiografsko povest Pobeg brez meja, ki je letos iz\u0161la pri Slovenski […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2930,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-2925","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kultura","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2925","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2925"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2925\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2987,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2925\/revisions\/2987"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2930"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2925"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2925"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2925"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}