{"id":2941,"date":"2024-12-10T21:17:46","date_gmt":"2024-12-10T20:17:46","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=2941"},"modified":"2024-12-10T21:17:47","modified_gmt":"2024-12-10T20:17:47","slug":"dr-matjaz-klemencic-raziskovalec-nikoli-ne-sme-gledati-na-uro","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2024\/12\/10\/dr-matjaz-klemencic-raziskovalec-nikoli-ne-sme-gledati-na-uro\/","title":{"rendered":"Dr. Matja\u017e Klemen\u010di\u010d: \u00bbRaziskovalec nikoli ne sme gledati na uro.\u00ab"},"content":{"rendered":"\n

Dr. Matja\u017e Klemen\u010di\u010d je univerzitetni profesor, zgodovinar in publicist, avtor izjemnega opusa publikacij in znanstvenih ter strokovnih \u010dlankov. Raziskuje zgodovino slovenskih izseljencev v ZDA in njihov odnos do stare domovine, predvsem pa zgodovino tamkaj\u0161njih slovenskih naselbin. O svojem znanstvenem in pedago\u0161kem delu, ohranjanju narodnostne identitete med slovenskimi izseljenci v ZDA in tudi o svojem videnju usode koro\u0161kih Slovencev je spregovoril za bralce Rodne grude.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dr. Klemen\u010di\u010d, od kod va\u0161a strast do zgodovinopisja, \u017eelja po raziskovanju zgodovine?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Z zgodovinopisjem sem se za\u010del ukvarjati \u017ee kot dijak. Moja prva dela so se nana\u0161ala na vpra\u0161anja slovenskih avtohtonih manj\u0161in, to je Slovencev na Koro\u0161kem, v Italiji in na Mad\u017earskem. Seveda sem bil k temu spodbujen v okviru dru\u017einskega okolja, saj je bil moj o\u010de univerzitetni profesor geografije. Razvijal je politi\u010dno oz. socialno geografijo, katere del so tudi obmejna vpra\u0161anja, vpra\u0161anja polo\u017eaja avtohtonih manj\u0161in, pa tudi migrantov. Nato sem pri\u010del \u0161tudirati zgodovino in se ob tem posve\u010dal vpra\u0161anjem slovenskih manj\u0161in s posebnim ozirom na koro\u0161ke in \u0161tajerske Slovence. <\/p>\n\n\n\n

Va\u0161 seznam bibliografskih enot je nadvse obse\u017een, saj dosega \u0161tevilko 700 in morda \u0161e ve\u010d. V kak\u0161ne oz. katere sklope ste razdelili svoje delo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Rezultat mojega dela je 12 znanstvenih monografij, preko 100 znanstvenih \u010dlankov v uglednih doma\u010dih in tujih revijah. Zlasti tuje revije so po merilih scientometrike (znanosti o vrednotenju znanstvenega dela) tudi na seznamih najbolj\u0161ih svetovnih revij. Poleg tega sem precej ponosen na 11 \u017ee dokon\u010danih doktoratov, pri katerih sem bil mentor. Ti doktorandi so prejeli tudi nagrade za svoja dela. Naj omenim, da sta letos kar dva doktoranda prejela nagradi Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Prejela sta 2. in 3. nagrado na podro\u010dju izseljenstva.<\/p>\n\n\n\n

Vsebinsko pa lahko moja dela razdelimo na tri sklope; to so dela, v katerih se ukvarjam z vpra\u0161anji zgodovine in sedanjosti zamejskih Slovencev (zlasti koro\u0161kih), slovenskih izseljencev (zlasti v ZDA) ter zgodovine in razpadanja Jugoslavije ter ustanavljanja slovenske dr\u017eave.   <\/p>\n\n\n\n

V dodiplomskem \u0161tudiju ste se posve\u010dali predvsem, \u010de \u017ee ne izklju\u010dno, germanizaciji Slovencev na \u0160tajerskem. Katera so bila va\u0161a klju\u010dna dognanja?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Moje klju\u010dno dognanje, specifi\u010dno za Slovence na avstrijskem \u0160tajerskem, je, da ti obstajajo \u0161e danes; \u010deprav je avstrijska dr\u017eava trdila, da so Slovenci na avstrijskem \u0160tajerskem v 7. \u010dlenu avstrijske dr\u017eavne pogodbe omenjeni le po pomoti. To se sklada tudi s kasnej\u0161imi ugotovitvami avstrijskih zgodovinarjev mlaj\u0161e generacije.<\/p>\n\n\n\n

Na za\u010detku  sem se posve\u010dal  germanizacijskim procesom na celotnem \u0160tajerskem \u0161e pred 1. svetovno vojno in po metodologiji, ki sem se jo nau\u010dil od svojega pokojnega o\u010deta za Slovence na Koro\u0161kem, ugotavljal statisti\u010dne napake pri \u0161tetjih prebivalstva. Tako sem ugotovil, da nem\u0161ko prebivalstvo objektivno ni nikoli dejansko prevladovalo v mestih \u00bbz lastnim statutom\u00ab (Celju, Mariboru in Ptuju) na slovenskem \u0160tajerskem. Pri tem gre za objektivnej\u0161e kriterije geografsko etni\u010dnega izvora prebivalstva teh mest od kriterijev ob\u010devalnega jezika, kot so ga definirale avstrijske oblasti. To je zgodba, o kateri se \u0161e danes prepiram s svojimi nekdanjimi kolegi na oddelku za zgodovino mariborske filozofske fakultete.         <\/p>\n\n\n\n

Kdaj in kako je pozneje vzniknilo zanimanje za ameri\u0161ke Slovence?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Germanizacijski procesi so seveda tudi povezani s fenomenom migracij, tako z izseljevanjem slovenskega prebivalstva kot tudi s priseljevanjem nem\u0161kega prebivalstva na slovensko etni\u010dno ozemlje. Tako sem, ko sem zbiral temo za svoje nadaljnje \u017eivljenjsko delo po diplomi ugotavljal, da bom moral izbrati nekaj, kar \u0161e ni bilo raziskano, in to je bila zgodovina Slovencev v ZDA. Za\u010del sem z zgodovino reakcij Slovencev v ZDA na dogodke 2. svetovne vojne na slovenskem etni\u010dnem ozemlju, saj sem s to temo la\u017eje pri\u0161el do financiranja svojega dela konec sedemdesetih let preteklega stoletja v takratnih politi\u010dnih razmerah. Tako je nastala prva knjiga, ki je predelana doktorska disertacija o Slovencih v ZDA in 2. svetovni vojni. Zanjo sem  napisal tudi kratko poglavje o organiziranosti Slovencev v ZDA v etni\u010dnih \u017eupnijah, bratskih podpornih organizacijah in narodnih domovih v slovenskih naselbinah. Z nadgradnjami tega dela se ukvarjam \u0161e danes. Napisal sem dela o slovenskih Ameri\u010danih v Clevelandu, Ohaiju, Leadvillu, Koloradu, Pueblu, San Franciscu, Kaliforniji in Elyju, Minnesota. Nekako povezano s temi deli je tudi pregledno delo o zgodovini migracij \u2026<\/p>\n\n\n\n

Kdo so ti ljudje, kako ohranjajo svojo narodnostno identiteto in kje je ta najbolj prisotna?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

To so ve\u010dinoma slovenski Ameri\u010dani tretje, \u010detrte in pete generacije. Njihova etni\u010dna identiteta je ve\u010dplastna, saj so seveda Ameri\u010dani, pa tudi Slovenci, ki svojo slovensko identiteto ohranjajo z delovanjem v etni\u010dnih katoli\u0161kih in evangeli\u010danskih farah, bratskih podpornih dru\u0161tvih in narodnih domovih. Tudi tisti, ki ne \u017eivijo v slovenskih naselbinah, so lahko aktivni del slovenske skupnosti, saj jim to omogo\u010da splet. Tudi danes \u0161e vedno obstoje \u010dasopisi slovenskih organizacij, ki ve\u010dinoma izhajajo v angle\u0161kem jeziku, se pa dotikajo slovenstva tako v ZDA samih kot tudi dogajanja na slovenskem etni\u010dnem ozemlju, pri \u010demer je zanimivo, da v tem \u010dasopisju lahko prebiramo novice ne le iz Slovenije, ampak tudi o dogodkih v slovenskem zamejstvu. Najbolj je ta organiziranost prisotna v zgostitvenih jedrih slovenstva v ZDA, kot so npr. Cleveland, Ohio, San Francisco, Kalifornija, Ely, Minnesota, Joliet, Illinois.<\/p>\n\n\n\n

Eden izmed mojih doktorandov, Dominik Janez Herle, se v svoji doktorski disertaciji ukvarja s slovensko-ameri\u0161ko skupnostjo v Jolietu. V januarju 2024 je pri\u0161lo do poskusa ukinjanja slovenske \u017eupnije Sv. Jo\u017eefa v Jolietu. Glavni argument \u0161kofa, ki je poskusil ukiniti to \u017eupnijo, je bil, da slovenska skupnost v Jolietu izumira. \u017dupljani so se temu uspe\u0161no uprli s prito\u017ebo na vatikanski Dikasterij za duhov\u0161\u010dino (nekak\u0161no vatikansko ministrstvo), ki je poobla\u0161\u010den za ustanavljanje in ukinjanje \u017eupnij. V posebnem dokumentu Dikasterija tudi pi\u0161e, da slovenska skupnost v Jolietu obstaja v zadostnem \u0161tevilu. To potrjuje, da slovenska skupnost v ZDA \u017eivi in je dejavna \u2026  Poleg tega obstoje \u0161tevilne bratske podporne organizacije, nekak\u0161ne zavarovalni\u0161ke dru\u017ebe, ki imajo v svojih programih tudi ohranjanje slovenstva v ZDA. <\/p>\n\n\n\n

Zelo zgodaj ste doktorirali in postali predavatelj na mariborski pedago\u0161ki akademiji. Kak\u0161ne so bile va\u0161e prve pedago\u0161ke  izku\u0161nje na akademski ravni glede na to, da pred tem za razliko od va\u0161ih stanovskih kolegov niste pou\u010devali na gimnaziji ali kaki sorodni srednji \u0161oli?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Doktoriral sem res z 28 leti, kar je bil za slovenske in tudi \u0161ir\u0161e evropske razmere za humanistiko kar velik dose\u017eek. Kmalu zatem sem postal docent na takratni mariborski pedago\u0161ki akademiji, ki je \u017ee takrat imela namen prerasti v univerzitetno ustanovo s \u0161tiriletnim programom takratne 2. stopnje ter s podiplomskimi in doktorskimi programi. To se je kaj kmalu tudi zgodilo, tako da je ustanova \u017ee konec 80-ih let izvajala tudi \u0161tiriletne programe, pa tudi magisterije in doktorate. Glavna ovira pri lo\u010ditvi programov pedago\u0161ke fakultete, ki se izvajajo na dana\u0161nji filozofski fakulteti, je bila mentaliteta tistih stanovskih kolegov, ki so v veliki meri imeli nazive vi\u0161jih predavateljev brez doktoratov in so poudarjali pedago\u0161ko delo brez podlage v znanstvenem delu, obenem pa tudi \u017eeleli, da bi se prete\u017eni del vsebin u\u010dnih programov nana\u0161al na to, kako u\u010diti in ne kaj u\u010diti. Vendar pa smo to premagali; \u0161tudentje pa so se morali navaditi \u0161tudirati prek literature in ne le prek zapiskov predavanj. Ve\u010dina nekdanjih vi\u0161jih predavateljev je bila potem prisiljena doktorirati, vendar ni nikoli \u017eivela za znanstveno delo. To, da prej nisem u\u010dil na srednji \u0161oli, je bila prej prednost kot pomanjkljivost. Moje dru\u017einsko okolje (pokojni o\u010de je bil namre\u010d univerzitetni profesor geografije) je pri moji  mentaliteti in poudarjanju znanstvenega dela kot osnove za predavanja igralo precej\u0161no vlogo.       <\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161ne so va\u0161e dana\u0161nje profesorske obveznosti?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V dana\u0161njih dneh sem \u0161e vedno mentor dvema doktorskima \u0161tudentoma, ki zaklju\u010dujeta doktorata. Predavam na dodiplomskem \u0161tudiju kulturne zgodovine na Univerzi v Novi Gorici, in sicer predmeta Temeljne zgodovinske znanosti in Zgodovina Jugovzhodne Evrope.  Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani tudi predsedujem   komisijama za spremljanje in dokon\u010danje doktoratov dveh doktorskih \u0161tudentov.<\/p>\n\n\n\n

Kaj je po va\u0161em mnenju klju\u010dnega pomena za dobro znanstveno delo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Znanstveno-raziskovalno delo, ne sme biti le poklic, ampak mora biti tudi poslanstvo in strast. Raziskovalec nikoli ne sme gledati na uro. Temu \u0161koduje mentaliteta \u00bbodklopa\u00ab, ki jo sedaj uzakonjajo. \u010clovek, ki nekaj raziskuje mora to po\u010deti 24 ur na dan in naj  bi tudi sanjal o predmetu svojega raziskovalnega dela. Hkrati je bistveno tudi to, da mora zaklju\u010devati \u010dlanke ali knjige, kar ob 8-urnem delavniku seveda ni mogo\u010de. Ob tem za raziskovalce ne more veljati urnik od 7. do 15. ure in je kakr\u0161nokoli predpisovanje prisotnosti ali neprisotnosti (\u00bb\u0161templjanje na delovnem mestu\u00ab) tudi \u0161kodljivo. Raziskovalec, ki je hkrati tudi univerzitetni profesor, mora stalno spremljati dose\u017eke stroke. Hkrati  naj bi se  so\u010dasno posve\u010dal le enemu \u010dlanku ali knjigi naenkrat in ne petim, kar je pogosto posledica projektnega sistema ARIS v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n

Iz slovenskega etni\u010dnega ozemlja se je izselilo okoli 300.000 Slovencev, tematika izseljenstva pa je v slovenskem zgodovinopisju kljub temu dolgo veljala za obrobno. Kako je s tem danes, kolik\u0161no je zanimanje \u0161tudentov za to podro\u010dje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zanimanje \u0161tudentov za to podro\u010dje je relativno veliko, o \u010demer pri\u010da tudi 22 prijavljenih nalog na leto\u0161njem  razpisu Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za podro\u010dje izseljenstva;  vendar pa zanimanje univerzitetnih u\u010diteljev za to podro\u010dje usiha. Na to vpliva tudi mentaliteta, ki je povezana z (ne) financiranjem tovrstnega projektnega dela.<\/p>\n\n\n\n

 Morda naj dodam \u0161e zgodbo o tem, kako je nekdo ob priliki moje izvolitve v naziv rednega profesorja primerjal pomen delovanja izseljencev v okviru slovenske zgodovine s \u00bbkurjim drekom\u00ab. To pa pomeni, da strokovno gledano med kolegi, ukvarjanje s tem vpra\u0161anjem ni prioriteta.  Nato mi je uspelo priti do naziva rednega profesorja na Univerzi v Ljubljani.<\/p>\n\n\n\n

Za svoje delo ste prejeli \u0161tevilne nagrade. Katera med njimi vam je \u0161e posebno ljuba? Na katero ste najbolj ponosni?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najbolj sem ponosen seveda na dr\u017eavno Zoisovo nagrado, ki sva jo dobila skupaj z o\u010detom za tri knjige o zgodovini in sedanjosti koro\u0161kih Slovencev. Ponosen sem tudi na plakete uradov \u017eupanov mest Clevelanda in Leadvilla, ki ka\u017eejo na odmevnost mojega dela.  <\/p>\n\n\n\n

Kako ste do\u017eivljali in do\u017eivljate usodo koro\u0161kih Slovencev glede na to, da ste z njimi tesno povezani, saj je mama koro\u0161ka Slovenka in ste v bli\u017eini Vrbskega jezera kot otrok pogosto pre\u017eivljali po\u010ditnice?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Slovenska skupnost \u0161e vedno obstaja, kar dokazujejo \u0161tevilne kulturne prireditve, ki jih dnevno prirejajo koro\u0161ki Slovenci. \u0160tevilo tistih, ki dnevno uporabljajo slovenski jezik, \u0161e vedno presega 30.000. Popisi prebivalstva so sicer nakazovali neke trende, vendar pa ta skupnosti \u0161e vedno obstaja. Odnos avstrijske dr\u017eave do koro\u0161kih Slovencev je \u0161e vedno ma\u010dehovski, kar se ka\u017ee ne le v zelo restriktivni vidni dvojezi\u010dnosti, ampak tudi, kar je pomembnej\u0161e, v nizkih podporah dejavnostim organizacijam koro\u0161kih Slovencev s strani avstrijske dr\u017eave. Notranji spori v okviru manj\u0161ine slednji nikakor ne koristijo, saj bi se morali koro\u0161ki Slovenci upirati germanizacijskim trendom, ki jih objektivno \u0161e vedno podpira avstrijska dr\u017eava tudi v letu 2024. Ob visoki stopnji inflacije le-ta ni ustrezno pove\u010dala podpore dejavnostim, ki ohranjajo etni\u010dno identiteto Slovencev na Koro\u0161kem.<\/p>\n\n\n\n

Ali se trenutno ukvarjate s kak\u0161nim novim znanstvenim delom in katera podro\u010dja izseljenstva bi si \u0161e \u017eeleli raziskati?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Trenutno skupaj z svojimi sedanjimi in nekdanjimi doktorandi kon\u010dujemo prispevek o zgoraj omenjenem uspehu slovenskih Ameri\u010danov v Jolietu, ob nadaljnjem obstoju \u017eupnije Sv. Jo\u017eefa. Pripravljamo pa tudi znanstveno monografijo o dejavnosti ameri\u0161kih Slovencev z izgradnjo kapele v konkatedrali v Washingtonu D.C. in slovensko udele\u017ebo kot skupnosti na Mednarodnem evharisti\u010dnem kongresu v Filadelfiji v 70-ih letih preteklega stoletja. Na ta na\u010din so ameri\u0161ki Slovenci \u017ee tedaj bili predhodniki ideje o slovenski dr\u017eavnosti. <\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: osebni arhiv M. K.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"
Leadville cerkev<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Lemont<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Lemont<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
San Francisco cerkev<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"\"
St: Stephen mn.<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Dr. Matja\u017e Klemen\u010di\u010d je univerzitetni profesor, zgodovinar in publicist, avtor izjemnega opusa publikacij in znanstvenih ter strokovnih \u010dlankov. Raziskuje zgodovino slovenskih izseljencev v ZDA in njihov odnos do stare domovine, predvsem pa zgodovino tamkaj\u0161njih slovenskih naselbin. O svojem znanstvenem in pedago\u0161kem delu, ohranjanju narodnostne identitete med slovenskimi izseljenci v ZDA in tudi o svojem videnju […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":2944,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-2941","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-generacije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2941","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2941"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2941\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2989,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2941\/revisions\/2989"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2944"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2941"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2941"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2941"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}