{"id":3032,"date":"2025-02-27T10:02:51","date_gmt":"2025-02-27T09:02:51","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3032"},"modified":"2025-02-27T10:02:52","modified_gmt":"2025-02-27T09:02:52","slug":"dr-neza-hlebanja-slovenska-izseljenska-zgodovina-je-narodni-kapital","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2025\/02\/27\/dr-neza-hlebanja-slovenska-izseljenska-zgodovina-je-narodni-kapital\/","title":{"rendered":"Dr. Ne\u017ea Hlebanja: \u00bbSlovenska izseljenska zgodovina je narodni kapital.\u00ab"},"content":{"rendered":"\n

V prostorih Zdru\u017eenja Slovenske izseljenske matice so prve dni februarja predstavili knjigo dr. Ne\u017ee Hlebanja Izbrana poglavja iz zgodovine slovenske priseljenske skupnosti v Braziliji. Knjigo je zalo\u017eila SIM v soizdajateljstvu Instituta za narodnostna vpra\u0161anja, ki je v tem mesecu obele\u017eil stoletnico delovanja. Dvorana SIM je bila tokrat skoraj pretesna za vse, ki bi \u017eeleli izkazati \u010dast avtorici in njenemu delu.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbKnjiga je pomembna, ker odpira vpra\u0161anja, ki so slovenski javnosti manj znana,\u00ab je uvodoma dejal dr. Boris Jesih, predsednik Zdru\u017eenja SIM. Po njegovih besedah sodelovanje v tem globalnem svetu postaja vse pomembnej\u0161e, delo dr. Hlebanjeve pa pripomore prav k slednjemu. Knjiga predstavlja predelano in zelo skraj\u0161ano verzijo doktorske dizertacije dr. Hlebanjeve. Kot je med drugim poudaril mentor red. prof. dr. Matja\u017e Klemen\u010di\u010d, je v knjigi med drugim podrobno predstavljena organiziranost slovenske skupnosti v okviru katoli\u0161ke cerkve, beremo pa tudi o slovenskih duhovnikih v Braziliji, ki so zelo uspeli kot \u010dlani katoli\u0161ke hierarhije.<\/p>\n\n\n\n

Dr. Ne\u017ea Hlebanja je kot eno izmed dodanih vrednosti knjige izpostavila bogat nabor  arhivskih virov in dodala, da monografija res celostno obravnava slovensko skupnost v Braziliji, ki obstaja \u017ee polnih 150 let. \u00bbSlovenska izseljenska zgodovina je del nacionalne zgodovine in je narodni kapital,\u00ab je poudarila dr. Hlebanjeva. Slovenci v Braziliji so bili po njenih besedah zelo prepoznavni in pogosto nagrajeni.<\/p>\n\n\n\n

Predstavitve na SIM se je med drugimi udele\u017eil tudi dr. \u0160tefan Bogdan Barenboim \u0160alej, soustanovitelj Zveze Slovencev v Braziliji in SLOBRAZ-Slovensko-brazilske gospodarske zbornice in prvi \u010dastni generalni konzul Republike Slovenije v Braziliji, ki je med drugim poudaril da so Slovenci v tej daljni de\u017eeli pridobili uspe\u0161nost in spo\u0161tovanje z veliko truda, solz\u00e1 in trpljenja.<\/p>\n\n\n\n

Ob robu predstavitve je dr. Hlebanjeva kljub temu, da je bila oblegana z vseh strani, nekaj besed namenila tudi bralcem Rodne grude.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zakaj ravno Brazilija?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ker imam tam sorodnike prek dedka in tudi zato, ker mi je bil to nek izziv, iskanje virov, nabiranje dokumentov in literature, in tudi zato, ker je to skupnost, ki doslej ni bila obravnavana. In tudi zato, ker mislim, da si vse slovenske izseljenske skupnosti zaslu\u017eijo znanstveno obravnavo, ki jo imajo potem lahko tudi kot podlago za naprej.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161en je bil proces nastajanja knjige, kje ste pridobivali vire?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Gre za razli\u010dno znanstveno in strokovno literaturo, publikacije, periodiko, zelo veliko je so\u010dasnega slovenskega izseljenskega \u010dasopisja, predvsem \u010dasopisa Slovenec \u2026 Mislim, da sem v obdobju za kakih 70 let pregledala okrog 900 \u010dlankov v Slovencu in iskala informacije o Braziliji in tudi o tam \u017eive\u010dih Slovencih ter arhivsko gradivo, ki je, kot vemo, za Brazilijo relativno razpr\u0161eno, tisto, kar je strnjeno, pa je treba res podrobno pregledati.<\/p>\n\n\n\n

Ali ste imeli tudi osebne stike s slovensko skupnostjo v Braziliji?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Da, tam imam sorodnike, prek katerih sem spoznala tudi dr. \u0160aleja in Borisa Kranjca, ki je predsednik slovenskega dru\u0161tva v Braziliji.<\/p>\n\n\n\n

Koliko Slovencev trenutno \u017eivi v Braziliji?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Rekla bi, da celotna slovenska skupnost v Braziliji \u0161teje 5.000 ljudi. Niso pa vsi aktivni \u010dlani dru\u0161tva oz. povezani s slovensko skupnostjo.<\/p>\n\n\n\n

S \u010dim se Slovenci v Braziliji ukvarjajo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zelo razli\u010dno. V knjigi sem opisala, s \u010dim so se ukvarjali skozi leta,  na za\u010detku so bili to mogo\u010de res ve\u010dinoma kme\u010dki delavci, ki so delali na kavnih planta\u017eah, potem pa postopoma vedno bolj obrtni\u0161ko \u0161olani in vedno bolj izobra\u017eeni, naslednja generacija je obiskovala \u017ee univerze, danes pa imamo veliko profesorjev, gospodarstvenikov …<\/p>\n\n\n\n

Kako stre knjigo strukturirali?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Knjiga je sestavljena iz petih delov, najprej imamo politiko brazilske dr\u017eave do priseljevanja, potem obdobja priseljevanja s slovenskega etni\u010dnega ozemlja v Brazilijo, organiziranost slovenskih priseljencev v Braziliji \u2013 v obliki etni\u010dne \u017eupnije, dru\u0161tev, narodnih domov, podpornih organizacij, in potem njihove aktivnosti na gospodarskem, kulturnem, verskem, politi\u010dnem in dru\u0161tvenem podro\u010dju. Zadnji del pa je o duhovnikih. Pomembno se mi je zdelo, da ga vklju\u010dim, saj so bili duhovniki eden klju\u010dnih gradnikov slovenske in hkrati tudi brazilske dru\u017ebe.<\/p>\n\n\n\n

Na predstavitvi ste omenili kar nekaj zanimivosti. Jih lahko strnete?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mislim, da je slovenska skupnost v Braziliji res zelo zanimiva. Najprej bi omenila, da so bili ne glede na poro\u010dila v so\u010dasnem \u010dasopisju Slovenci, ki so se sem preselili pred prvo svetovno vojno, zelo uspe\u0161ni in so svoj slovenski zna\u010daj ohranjali do 60ih in mogo\u010de celo do 90ih let 20. stoletja. Kot zanimivost bi izpostavila tudi to, da so ustanovili svojo etni\u010dno \u017eupnijo, bili uspe\u0161ni v teh prizadevanjih, saj se je lahko ta skupnost tudi od tam povezovala. Slovenci, ki so se v Brazilijo priselili v obdobju med obema svetovnima vojnama, so bili tudi zelo uspe\u0161ni, predvsem na gradbenem podro\u010dju; tu imamo graditelja prvega in najvi\u0161jega neboti\u010dnika v Ju\u017eni Ameriki, graditelja takratnega predmestja Sao Paola, ki je danes centralno locirano, in ti Slovenci so \u0161e danes aktivni. Slovenski priseljenci, ki so pri\u0161li po 2. svetovni vojni, se, denimo, povezujejo v dru\u0161tvu in gojijo stike z mati\u010dno domovino.<\/p>\n\n\n\n

Danes je bilo sli\u0161ati, da se obeta prevod knjige v portugal\u0161\u010dino, in verjetno \u0161e v kateri drugi jezik?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tega bi si zelo \u017eelela, ker znanost ni namenjena sama sebi, ampak predvsem ljudem.<\/p>\n\n\n\n

Kam vodi va\u0161e nadaljnje delo, katere slovenske skupnosti se boste lotili?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Z brazilsko skupnostjo bi si \u017eelela seveda \u0161e nadalje raziskati, to me veseli.<\/p>\n\n\n\n

Besedilo in foto: Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n