{"id":3034,"date":"2025-02-27T10:41:28","date_gmt":"2025-02-27T09:41:28","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3034"},"modified":"2025-02-27T10:43:02","modified_gmt":"2025-02-27T09:43:02","slug":"slovenske-selitve-v-socializmu-celostni-pregled-slovenskih-migracij-od-1945-do-1991","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2025\/02\/27\/slovenske-selitve-v-socializmu-celostni-pregled-slovenskih-migracij-od-1945-do-1991\/","title":{"rendered":"Slovenske selitve v socializmu \u2013 celostni pregled slovenskih migracij od 1945 do 1991"},"content":{"rendered":"\n

Slovenske selitve v socializmu je nova knjiga, ki je iz\u0161la pri ZRC SAZU konec leta 2024. \u00bbKnjiga zajema slovenske selitve od konca druge svetovne vojne do osamosvojitve,\u00ab je povedala dr. Marijanca Aj\u0161a Vi\u017eintin, soavtorica obse\u017ene knjige. \u00bbTo je \u010das mno\u017ei\u010dnih slovenskih in svetovnih selitev, ki je bil zaznamovan s koncem druge svetovne vojne, potem pa s \u010dasom begunstva in z ljudmi, ki so od\u0161li, ter s \u010dasom spreminjanja dr\u017eavnih meja, z ljudmi, ki so ostali na eni ali drugi strani novih meja.\u00ab<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zakaj so se ljudje tedaj izseljevali?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nekateri se niso strinjali z novo oblastjo, ki je zmagala, in so morali ali \u017eeleli oditi, drugi so se bali posledic medvojnega sodelovanja z okupatorji, tretji so upali, da jim bo drugje bolj\u0161e. Vsaka vojna je stra\u0161na in uni\u010dujo\u010da, zaznamujejo jo \u0161tevilne tragi\u010dne usode med vojno in po njej, in ta vojna ni bila ni\u010d druga\u010dna. V Italiji in Avstriji, denimo, so se po vojni oblikovala \u0161tevilna begunska tabori\u0161\u010da, v katerih so si slovenske begunke, begunci organizirali vrtce, \u0161ole, tiskali so \u010dasopise, preden so se izselili na druge celine, o \u010demer z Mirjam Milhar\u010di\u010d Hladnik pi\u0161eva v 5. poglavju, Organiziranost in \u017eivljenjske zgodbe. Dr\u017eave, kot so Argentina, Kanada ali Avstralija, so ciljno iskale tiste, ki bi se izselili, nekateri so imeli za pogoj politi\u010dno, drugi poklicno opredeljenost, nekateri so sprejemali samo mlade, zdrave in samske ljudi, drugi tudi dru\u017eine.<\/p>\n\n\n\n

Potem so sledile ekonomske migracije. Pomemben je bil Zakon o amnestiji leta 1962, kasneje pa je Jugoslavija s \u0161tevilnimi dr\u017eavami podpisala bilateralne sporazume, ki so omogo\u010dali organizirano ekonomsko migracijo. Tako je bil npr. z Nem\u010dijo podpisan sporazum leta 1968, veljati je za\u010del 1969. Sledilo je preko zavodov za zaposlovanje spodbujano in organizirano zaposlovanje v nem\u0161kih podjetjih \u2013 vse do t. i. naftne krize leta 1973, temu pa zdru\u017eevanje dru\u017ein, zaposlovanje novih ljudi pa ni bilo ve\u010d dovoljeno. Mednarodni sporazumi so razlog, da smo bili v 70-ih letih 20. stoletja Jugoslovanke in Jugoslovani, med njimi tudi Slovenke in Slovenci, najve\u010dja skupina priseljenih v Nem\u010diji, takoj za ljudmi iz Tur\u010dije. Povojna Nem\u010dija je potrebovala veliko delavk in delavcev, pred Jugoslavijo je podpisala sporazume o rekrutaciji t. i. delovne sile \u017ee z Italijo, \u0160panijo, Gr\u010dijo, Tur\u010dijo, Portugalsko, Marokom, Tunizijo. To je tudi razlog, da je Nem\u010dija danes tako pisana, raznolika in ve\u010dkulturna, saj se je izkazalo, da se delavke in delavci po (predvidoma) za\u010dasnem delu ve\u010dinoma niso vrnili v izvorna okolja, da model gostujo\u010dih delavcev ne deluje. Tako Slovenke in Slovenci kot drugi priseljeni so si v Nem\u010diji oblikovali dru\u017eine, otroci so \u0161li v \u0161ole, se zaposlili, poro\u010dili, imeli otroke, ustanavljali so dru\u0161tva, plesali v folklornih skupinah, peli v pevskih zborih, vse \u017eivljenje so potovali in tkali vezi med izvorno de\u017eelo in novo domovino. Manj\u0161i del ljudi se je vrnilo v izvorne dr\u017eave, ve\u010dina jih je ostala v Nem\u010diji.  <\/p>\n\n\n\n

Kako je knjiga nastajala, koliko avtorjev jo je ustvarjalo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V knjigi nas je pet soavtoric in soavtorjev: Marina Luk\u0161i\u010d Hacin, Aleksej Kalc, Damir Josipovi\u010d, Mirjam Milhar\u010di\u010d Hladnik in Marijanca Aj\u0161a Vi\u017eintin. Knjiga, ki jo je uredila Marina Luk\u0161i\u010d Hacin, je sestavljena iz \u0161tirih poglavij. V prvem, ki ga je napisala Marina Luk\u0161i\u010d Hacin, so pojasnjene politi\u010dne in ekonomske razmere od leta 1945 do 1991, torej dru\u017ebenopoliti\u010dni okvir, znotraj katerega so potekale migracije v tem obdobju. V 2. poglavju Aleksej Kalc pi\u0161e o tem, kako se je postavljala meja med Jugoslavijo in Italijo in kako je ta meja vplivala na migracije, v 3. poglavju Damir Josipovi\u010d predstavi demografske statisti\u010dne podatke o selitvah znotraj Jugoslavije, Slovenija je bila del le-te, v 5. poglavju pa skupaj z Mirjam Milhar\u010di\u010d Hladnik predstaviva slovensko organiziranost po svetu in izbrane \u017eivljenjske zgodbe.<\/p>\n\n\n\n

Imamo torej dru\u017ebenopoliti\u010dni okvir, potem pa so vedno ljudje, ki se odlo\u010dijo, ali bodo od\u0161li ali ostali. V 5. poglavju, katerega soavtorica sem, je predstavljena organiziranost na Stari celini, v Argentini, Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike, Kanadi in Avstraliji. V Evropi v drugi polovici 20. stoletja, v 70. in 80. letih, so bila sre\u010danja slovenskih dru\u0161tev nadnacionalna. Sre\u010devala so se dru\u0161tva iz vse Evrope, npr. leta 1978 se je v Frankfurtu sre\u010dalo 42 slovenskih dru\u0161tev iz Nem\u010dije, Francije, \u0160vice, Belgije, Nizozemske, Avstrije in \u0160vedske. Danes se sre\u010dujejo in sodelujejo slovenska dru\u0161tva npr. v Bosni in Hercegovini ter Nem\u010diji, nadnacionalnih sre\u010danj pa ni ve\u010d. V Nem\u010diji se enkrat na leto sre\u010dujejo v enem kraju na posvetu slovenskih organizacij, kamor pridejo predstavnice in predstavniki dru\u0161tev, pevskih zborov, folklornih skupin, u\u010diteljice in u\u010ditelji dopolnilnega pouka v Nem\u010diji, predstavnice in predstavniki konzulatov in slovenskega veleposlani\u0161tva iz Berlina, pa tudi predavateljice, predavatelji iz Slovenije, iz Slovenske izseljenske matice, ZRC SAZU, predstavniki Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu idr.<\/p>\n\n\n\n

Primer nadnacionalnega sre\u010devanja slovenskih dru\u0161tev po svetu je danes prireditev Dobrodo\u0161li doma, sre\u010danje, na katerega pridejo Slovenke in Slovenci z vsega sveta v Slovenijo, obi\u010dajno konec junija. Vsako leto je sre\u010danje organizirano v drugem mestu, 2024. je bila v Celju, leta 2025 bo v Novi Gorici, vklju\u010deno bo v dogodek Evropska prestolnica kulture, in je zelo pomembna prireditev. Redno se ga udele\u017eujejo rojakinje, rojaki in njihove potomke, potomci iz Argentine, Bosne in Hercegovine, Hrva\u0161ke, Nem\u010dije, \u0160vedske idr.<\/p>\n\n\n\n

Ali na ZRC na\u010drtujete nadaljevanje knjige in prevode?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ta knjiga je del trilogije. Prva knjiga je bila \u00bbDoba velikih migracij na Slovenskem\u00ab avtorjev Alekseja Kalca, Janje \u017ditnik Serafin in Mirjam Milhar\u010di\u010d Hladnik. Iz\u0161la je leta 2017 in je zelo velika uspe\u0161nica, ravnokar je iz\u0161el ponatis, ker je bila razprodana. Obravnava obdobje selitev od 19. stoletja do za\u010detka druge svetovne vojne, 2. del je knjiga \u00bbSlovenske selitve v socializmu\u00ab, 3. del pa bo zajel obdobje od leta 1991 do verjetno 2020, torej po osamosvojitvi, ampak moramo projekt \u0161e prijaviti in dobiti.<\/p>\n\n\n\n

Prevedena in za mednarodno javnost prirejena \u00bbDoba velikih migracij na Slovenskem\u00ab je leta 2024 iz\u0161la pri ugledni nem\u0161ki zalo\u017ebi Peter Lang z naslovom \u00bbDaring Dreams of the Future. Slovenian Mass Migrations 1870-1945\u00ab. Ko bomo pridobili finan\u010dna sredstva, na\u010drtujemo tudi prevod druge knjige. <\/p>\n\n\n\n

Katere \u017eivljenjske zgodbe so predstavljene?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V 5. poglavju so med \u017eivljenjskimi zgodbami, ki sva jih zbrali skupaj z Mirjam Milhar\u010di\u010d Hladnik, predstavljeni najprej kola\u017ei prebe\u017eni\u0161kih zgodb, potem pa pet individualnih \u017eivljenjskih zgodb.<\/p>\n\n\n\n

Jana in Franc Kolman sta primer zgodbe, ki bi ji lahko rekli tipi\u010dna ekonomska, \u00bbgastarbajterska\u00ab zgodba. Vendar je posebna, saj si Kolmanova nista samo kupila bolj\u0161ega avta, zgradila hi\u0161e v Sevnici in skrbela za svoje tri otroke, vnukinje in vnuke, ampak sta tudi soustanovila slovensko dru\u0161tvo Drava Augsburg in poskrbela za to, da je bil v Augsburgu organiziran dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture. Oboje \u0161e danes \u2013 po 40 letih \u2013 deluje. Mesto Augsburg je pobrateno s Piranom, s katerim so se stkale \u0161tevilne vezi in sodelovanje.<\/p>\n\n\n\n

Druga nem\u0161ka zgodba je Cvetka Schmidt, ki se je izselila iz Poso\u010dja preko sorodstvenih mre\u017e. \u017de prej so se njeni sorodniki izselili v Nem\u010dijo, potem je \u0161la Cvetka sestri \u010duvat otroka, se tam zaljubila v Nemca in ostala. Cvetka in Josef Schmidt imata deset otrok, v knjigi je opisana njuna zgodba, Cvetka je bila mama rejnica ali varu\u0161ka ve\u010d kot sto otrokom. Schmidtova nista imela v bli\u017eini drugih Slovenk, Slovencev ali slovenskih dru\u0161tev, je pa bila v Herzbolheimu organizirana slovenska ma\u0161a, pri kateri sta sodelovala z otroki. \u0160ele zadnja leta, po osamosvojitvi, so Josef in najmlaj\u0161i otroci za\u010deli v 30 km oddaljenem Freiburgu obiskovati organiziran slovenski dopolnilni pouk.<\/p>\n\n\n\n

Anton Bo\u017ei\u010d je primer prebe\u017eni\u0161ke zgodbe. Prebegnil je iz Jugoslavije, ker ni hotel iti v vojsko za dve leti. Najprej je \u017eivotaril po Italiji, po tabori\u0161\u010dih, v stra\u0161nih razmerah, potem je pri\u0161lo letalo za \u0160vedsko. Tam so  begunce iz Jugoslavije in drugih dr\u017eav nastanili v hotelu in jih vpra\u0161ali, kaj znajo. Antonu so ponudili usposabljanje za strugarja, po katerem je takoj dobil slu\u017ebo. Pozneje je ustanovil zasebno podjetje, prodajal je televizije, kamere in nudil servis zanje. Poro\u010den je z Evo, ki jo je spoznal po enem tednu bivanja na \u0160vedskem, imata \u0161tiri otroke. \u017divita v mestu \u00c4lmhult, kjer je bila leta 1958 odprta prva Ikea na svetu, v njej je danes Ikein muzej. Ta prikazuje tudi revno \u0160vedsko na za\u010detku 20. stoletja, iz katere se je do druge svetovne vojne izselilo milijon \u0160vedinj in \u0160vedov, vanjo pa so se priselili drugi, tudi stari star\u0161i Ingvarja Kamprada, ustanovitelja Ikee.<\/p>\n\n\n\n

Viktor Debeljak je primer tipi\u010dne migracije znotraj Jugoslavije. Viktor je otro\u0161tvo pre\u017eivel v Ko\u010devju, v Sarajevo je od\u0161el v srednjo \u0161olo. Ustalil se je v Banjaluki, kjer si je ustvaril dru\u017eino. Jugoslavija je bila \u010dlanica neuvr\u0161\u010denih, on pa je bil napoten v \u0161tevilne afri\u0161ke in azijske dr\u017eave, velikokrat je delal v Egiptu, Libiji, Nigeriji, Iraku. Bil je radiointernist in je usposabljal radiointerniste iz drugih dr\u017eav. Po upokojitvi je postal aktiven \u010dlan dru\u0161tva Triglav Banjaluka, kjer je danes dru\u0161tveni dedek Mraz.<\/p>\n\n\n\n

Irene Mislej je bila rojena v Argentini, njeni star\u0161i so se tja preselili v \u010dasu med obema vojnama. Umetnostna zgodovinarka in raziskovalka slovenskih izseljenskih skupnosti v Argentini je v Slovenijo pri\u0161la leta 1978 kot \u0161tipendistka Slovenske izseljenske matice, v Sloveniji do\u0161tudirala in ostala. Delala je na raziskovalnem projektu Slovenski izseljenci in kultura, pou\u010devala \u0161pan\u0161\u010dino, prevajala, bila dejavna pri Slovenskem svetovnem kongresu, pisala in objavljala, prirejala razstave inpredavala,  bila dru\u017ebeno anga\u017eirana  in dejavna v umetnostnozgodovinskih krogih. Med letoma 1996 in 2014 je bila kustosinja in direktorica Pilonove galerije v Ajdov\u0161\u010dini, kjer danes tudi \u017eivi.<\/p>\n\n\n\n

Knjiga \u00bbSlovenske selitve v socializmu\u00ab obsega 310 strani in je ob podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS iz\u0161la v nakladi 700 izvodov.<\/p>\n\n\n\n

Besedilo in foto: Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n