{"id":3055,"date":"2025-02-27T11:11:43","date_gmt":"2025-02-27T10:11:43","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3055"},"modified":"2025-02-27T11:16:39","modified_gmt":"2025-02-27T10:16:39","slug":"slovenci-v-bethlehemu-svojevrsten-fenomen-v-veliki-ameriki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2025\/02\/27\/slovenci-v-bethlehemu-svojevrsten-fenomen-v-veliki-ameriki\/","title":{"rendered":"Slovenci v Bethlehemu \u2013 svojevrsten fenomen v veliki Ameriki"},"content":{"rendered":"\n

V prostorih Zdru\u017eenja Slovenska izseljenska matica so v lu\u010di slovenskega kulturnega praznika predstavili izseljensko kulturno dedi\u0161\u010dino iz Slovenske evangeli\u010dansko-luteranske cerkve sv. Ivana v Bethlehemu, Pensilvanija, ZDA in prikaz filma z naslovom Slovenci v Bethlehemu 2 avtorja \u0160tefana Celeca.  O dragoceni dedi\u0161\u010dini in njenem pomenu je za bralce Rodne grude spregovorila dr. Klaudija Sedar iz Zavoda Primo\u017ea Trubarja, ki je skupaj z mag. Leonom Novakom, \u0161kofom Evangeli\u010danske cerkve AV v Sloveniji to temo predstavila tudi na SIM.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot je uvodoma dejal predsednik SIM dr. Boris Jesih, smo bili pri\u010da prekmursko-ameri\u0161kemu dogodku v prostorih Matice. Zakaj vas je to podro\u010dje raziskovanja tako zelo pritegnilo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Glede na to, da je moje raziskovanje usmerjeno v kulturno zgodovino, me je znotraj tega \u017ee pred leti na\u0161lo tudi izseljenstvo in me seveda takoj pritegnilo, da sem za\u010dela brskati, prou\u010devati, raziskovati, si \u017eelela izvedeti ve\u010d. Zaprtje evangeli\u010danske cerkve sv. Ivana pa me je dejansko spodbudilo, da se vrnem (pred tem sem enkrat \u017ee obiskala tako evangeli\u010dansko kot katoli\u0161ko cerkev, ki so jo zgradili prekmurski Slovenci) in posku\u0161am najti dodatno gradivo, ki bo lahko osvetlilo \u017eivljenje izseljencev iz Prekmurja in tudi Porabja. Predvsem pa, da se ohrani ta dedi\u0161\u010dina, jo naprej varujemo, negujemo to dragocenost, da ne odide v pozabo.<\/p>\n\n\n\n

Kdaj in iz kak\u0161nih razlogov so se Prekmurci izseljevali v Ameriko in katera so bila klju\u010dna obmo\u010dja njihove naselitve?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Izseljevanje iz Prekmurja v Severno Ameriko se je za\u010delo na prelomu 19. in 20. stoletja ter potekalo najintenzivneje do leta 1924, ko se je za\u010delo omejevati, se je pa zatem preusmerilo v Ju\u017eno Ameriko, Kanado, Avstralijo in \u0161e druge dr\u017eave. V Severni Ameriki so se mnogi naselili v mestu Bethlehem v Pensilvaniji in okoli\u0161kih mestih, kjer je tedaj \u017ee razvita industrijska dejavnost dajala dobro izhodi\u0161\u010de za za\u010detek novega \u017eivljenja v novih krajih. Prav mesto Bethlehem v Pensilvaniji je z novimi priseljenci postalo najve\u010dja prekmurska naselbina dale\u010d naokoli, vse to pa so bile migracije iz ekonomskih razlogov, za la\u017eje in dostojnej\u0161e \u017eivljenje.<\/p>\n\n\n\n

Na dogodku je bil predstavljen tudi imeniten dokumentarni film o migracijah Slovencev iz Prekmurja v Ameriko \u2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dokumentarni film \u0160tefana Celeca Slovenci v Bethlehemu je nastal leta 2016, ob 20. obletnici pobratenja mest Bethlehem in Murska Sobota. Film vklju\u010duje veliko arhivskih posnetkov in osebnih zgodb skozi pripovedi potomcev takratnih priseljencev, ki so se v iskanju svetlej\u0161e prihodnosti podali v Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike. Prikazuje tudi te\u017eave in izzive, s katerimi so se sre\u010devali ob prihodu na ameri\u0161ka tla, zaposlitev v novem okolju, odpre pa tudi vendsko vpra\u0161anje in vpra\u0161anje pripadnosti Prekmurcev. Zelo dolgo so se namre\u010d imeli za Vende, kakor so bili imenovani v rojstni domovini in s to zavestjo so od\u0161li od doma  – tudi se je recimo v imenu evangeli\u010danske cerkve ohranil izraz Windish, saj se je za Slovence na Ogrskem uporabljal ta izraz, Vendi, Windish.<\/p>\n\n\n\n

Velik poudarek v filmu kot tudi v \u017eivljenju Prekmurcev v Ameriki je imela cerkev – \u010demu to pripisujete in kako so organizirali bogoslu\u017eje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Enega od razstavnih plakatov sem dejansko poimenovala Iz ladje v cerkev, kajti ti izseljenci so od doma od\u0161li z zelo mo\u010dno vero, Cerkev je imela v njihovem \u017eivljenju izjemno pomembno vlogo, Bogoslu\u017eja so imeli tudi na ladjah, kakor lahko beremo iz zapisov o potovanjih, s seboj so vzeli molitvenike, Sveto pismo in drugo nabo\u017eno gradivo, tako da so pravzaprav hodili z roko v roki z vero in to tudi z vso sr\u010dnostjo prenesli v novo domovino, jo tam nadaljevali, gradili naprej, in to v maternem jeziku. Tako katoliki kot evangeli\u010dani so po prihodu iskali zavetje in duhovno mo\u010d, hrano v tamkaj\u0161njih cerkvah, katoliki sprva v mad\u017earski, evangeli\u010dani pa v nem\u0161ki in slova\u0161ki cerkvi, kjer so si zelo hitro izborili tudi ob\u010dasna bogoslu\u017eja v maternem jeziku, obenem pa za\u010deli resno razmi\u0161ljati in delati za svojo slovensko cerkev, tako eni kot drugi. Ko so si zgradili cerkve (evangeli\u010dani 1911. in novo 1916., katoliki 1917.), je bil naslednji korak najti duhovnika, ki bo govoril njihov materni jezik, to so namre\u010d dali tudi kot pogoj pri zaposlitvi. Bogoslu\u017eja so se dejansko ve\u010d desetletij opravljala v prekmur\u0161\u010dini, kar je svojevrsten fenomen. Znotraj velike Amerike so si namre\u010d izborili svoj prostor pod soncem, kjer se je sli\u0161ala Bo\u017eja beseda v maternem jeziku.<\/p>\n\n\n\n

Ko ste izvedeli, da se cerkev v Betlehemu zapira, ste se “zakopali” v arhive, da bi re\u0161ili, kar se je re\u0161iti dalo. Kaj ste ugotovili?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Novica o zaprtju cerkve nas je zelo presenetila in takoj je stekla komunikacija s predstavniki cerkve sv. Ivana za podrobnej\u0161e informacije. Skupaj smo tudi dorekli na\u010drt, da pred zaprtjem pregledam in popi\u0161em gradivo v cerkvenem arhivu s poudarkom na gradivu v prekmur\u0161\u010dini, ki mi je seveda blizu in me zanima tudi z jezikoslovnega vidika. Pregled mi je dal dejansko vpogled v izseljensko dedi\u0161\u010dino evangeli\u010danske skupnosti v Bethlehemu, od cerkvene, dru\u0161tvene do kulturne, kako so jo za\u010deli graditi, jo razvijali, oblikovali in varovali. Dedi\u0161\u010dino so skozi leta skrbno varovali, se je pa seveda, kot vsepovsod, nekaj gradiva izgubilo ali zalo\u017eilo, tu mislim predvsem na \u010dasopise v prekmur\u0161\u010dini, od katerih sem na\u0161la le dva, enega v nekaj izvodih, drugega v ve\u010d, vendar veliko izvodov manjka.<\/p>\n\n\n\n

Kako ste zasnovali razstavo, ki je na ogled v prostorih SIM?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Razstavo sem poimenovala Spomenek <\/em>(Spomin) in jo razdelila na\u0161tiri poglavja, kar sem prikazala v \u0161tirih razstavnih plakatih in spremnem katalogu, kjer je izseljenska dedi\u0161\u010dina tudi podrobneje predstavljena. Poglavje Kulturna dedi\u0161\u010dina cerkvene opreme<\/em> pribli\u017euje cerkveno posodje, ki so ga uporabljali ob podeljevanju zakramentov v cerkvi sv. Ivana, krstni kamen, pri katerem so bili mnogi izseljenci in njihovi potomci kr\u0161\u010deni, in druge predmete, ki pribli\u017eujejo duhovni utrip in \u017eivljenje izseljencev. Poglavje Pisna cerkvena kulturna dedi\u0161\u010dina <\/em>zajema rokopisne knjige zapisnikov v prekmur\u0161\u010dini o \u017eivljenju in delovanju cerkve sv. Ivana v prvi polovici 20. stoletja ter cerkveno literaturo, ki so jo pripravljali in izdajali za svoje potrebe. Naslednje poglavje predstavlja Dru\u0161tveno kulturno dedi\u0161\u010dino, <\/em>saj so se povezovali tudi v razli\u010dna dru\u0161tva, z delovanjem katerih so pomagali svojim \u010dlanom, skrbeli za cerkev, cerkveno in kulturno \u017eivljenje. \u010cetrto poglavje pa je Pis(a)na kulturna dedi\u0161\u010dina, <\/em>v kateri so predstavljena knji\u017ena dela in \u010dasopisi v prekmur\u0161\u010dini, ki so jih izdajali v Bethlehemu.<\/p>\n\n\n\n

Kam vas pelje nadaljnje raziskovanje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Letos znova na\u010drtujem pot v Bethlehem, saj so \u0161e nekatere teme ostale odprte in tem bi se \u017eelela posvetiti podrobneje, tudi zbrati izseljenske zgodbe s poudarkom na tistih, ki \u0161e govorijo v prekmur\u0161\u010dini in da se te zgodbe tudi zapi\u0161ejo za naslednje generacije. Veselim se novih spoznanj in novih zgodb, iz katerih bi lahko v prihodnje nastala tudi velika zgodba o prekmurskih izseljencih. <\/p>\n\n\n\n

Besedilo in foto: Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n