{"id":3082,"date":"2025-05-07T10:18:02","date_gmt":"2025-05-07T08:18:02","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3082"},"modified":"2025-05-07T10:51:46","modified_gmt":"2025-05-07T08:51:46","slug":"knjiga-o-francetu-bambicu-neobicajna-zgodba-obicajnega-cloveka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2025\/05\/07\/knjiga-o-francetu-bambicu-neobicajna-zgodba-obicajnega-cloveka\/","title":{"rendered":"Knjiga o Francetu Bambi\u010du \u2013 neobi\u010dajna zgodba obi\u010dajnega \u010dloveka"},"content":{"rendered":"\n

Aprilski ve\u010der Sredi domovine z zamejskimi ustvarjalci, ki ga pripravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bil v znamenju Zdru\u017eenja Slovenska izseljenska matica. Predstavili so namre\u010d delo France Bambi\u010d: Mali popis in roman. Iz mojega \u2013 potovanje. \u017divljenje, zdravljenje, in trpljenje, in nekoliko o vojnih dogodkih. Pogovor z urednikom dr. Toma\u017eem Simetingerjem je vodil predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Boris Jesih.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

 <\/strong>Kot je uvodoma povedal dr. Jesih, je dr. Simetinger eden najbolj prodornih slovenskih etnologov, trenutno zaposlen na Oddelku za etnologijo in antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Glavni gost ve\u010dera pa je bil, kot je poudaril urednik, France Bambi\u010d, protagonist izredno zanimivega dela, ki nam odstira \u017eivljenje preprostega \u010dloveka.<\/p>\n\n\n\n

Najdenih 600 strani rokopisa<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Toma\u017e Simetinger je v vasi Ponikve na Dolenjskem, od koder izhaja Bambi\u010d, iskal dokumente o njihovem posebnem obi\u010daju pustovanja in po naklju\u010dju naletel na kar 600 strani rokopisa v jeziku, ki ni klasi\u010dna sloven\u0161\u010dina, temve\u010d me\u0161anica knji\u017enega, nare\u010dnega in \u0161e kak\u0161nega jezika in je v knjigi ohranjen v izvirniku, z vsemi tipkarskimi napakami, nekateri prevodi pa so dodani v oklepajih.<\/p>\n\n\n\n

Bambi\u010dev avanturisti\u010dni duh<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Bambi\u010d se je na prelomu 19. in 20. stoletja ve\u010dkrat odpravil na delo v Ameriko, prvi\u010d, ko mu je bilo komaj  devetnajst let.  Kot je povedal urednik, mu za razliko od mnogih drugih ni bilo nujno oditi \u010dez lu\u017eo, kjer sta bila \u017ee njegova brata, a ga je tja gnal avanturisti\u010dni duh, \u010deprav je bil mi\u0161ljen kot prevzemnik oz. naslednik kmetije, kamor se je sicer \u0161e vrnil, si ustvaril dru\u017eino, a je kljub temu znova od\u0161el.<\/p>\n\n\n\n

 V Ameriki je med drugim delal v rudnikih, razmeroma dobro zaslu\u017eil, a je bil zelo var\u010den. Mnogokrat se je ponesre\u010dil, pre\u017eivel je kar 23 operacij, mnoge je opazoval pri zavesti. Tako v rokopisih natan\u010dno, a v lai\u010dnem jeziku opisuje svoje po\u0161kodbe in takratne na\u010dine zdravljenja. Iz zapisov tudi razumemo, da je bila socialna mre\u017ea Slovencev, ki so tedaj prihajali v Ameriko, dokaj mo\u010dna.<\/p>\n\n\n\n

Zahtevno delo jezikovne urednice<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kot je povedala dr. Ur\u0161a \u0160ivic, ki je opravila jezikovni pregled tega pomembnega dela, ki slovensko izseljenstvo prikazuje v pozitivni lu\u010di,  je bilo delo dolgotrajno, zlasti zaradi razvozlavanja tujih, nare\u010dnih besed, uporabe velike in male za\u010detnice \u2026 Vpletenih je bila vrsta strokovnjakov z razli\u010dnih podro\u010dij. Veliko delo sta opravili tudi Jasmina Ili\u010d in \u017denja Pi\u017emoht, sodelavki SIM, ki sta rokopis v izvirniku pretipkali.<\/p>\n\n\n\n

\u00bbVeselim se, da bomo \u0161li s to knjigo tudi v Ponikve k ljudem, ki se Bambi\u010da morda spomnijo,\u00ab je ob koncu predstavitve dejal dr. Jesih.<\/p>\n\n\n\n

Besedilo in foto: Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n