{"id":310,"date":"2023-06-30T06:00:46","date_gmt":"2023-06-30T04:00:46","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=310"},"modified":"2023-06-30T06:10:46","modified_gmt":"2023-06-30T04:10:46","slug":"eva-petric-multimedijska-umetnica-kljucno-je-da-se-delo-ljudi-dotakne","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2023\/06\/30\/eva-petric-multimedijska-umetnica-kljucno-je-da-se-delo-ljudi-dotakne\/","title":{"rendered":"Eva Petri\u010d, multimedijska umetnica: Klju\u010dno je, da se delo ljudi dotakne"},"content":{"rendered":"\n

Evo Petri\u010d sem spoznala pred mnogimi leti, ko smo na Slovenski izseljenski matici za\u010deli  ustvarjati spletno revijo Rodna gruda, naslednico najbolj znane revije za Slovence po svetu. Petri\u010deva je bila ena mojih prvih portretirank za to revijo, tedaj \u0161e skoraj otrok ali vsaj dekle, zelo posebno, izjemno nadarjeno. Kot h\u010di diplomata in biv\u0161ega predsednika Ustavnega sodi\u0161\u010da Ernesta Petri\u010da se je z dru\u017eino selila z enega na drugi konec sveta. Danes, po toliko letih, je Eva odrasla v vse bolj prepoznavno univerzalno ustvarjalko, ki razstavlja prakti\u010dno po vsem svetu. Tokrat sem jo prestregla v Baslu.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Diplomirali ste iz psihologije in vizualne umetnosti in opravili magisterij iz novih medijev. Kako, kaj vas je “odneslo” v umetnost oz. kak\u0161na je povezava med njo in znanostjo?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Umetnost je del mojega \u017eivljenja, odkar pomnim. Ob prvih korakih sem baje \u017ee posku\u0161ala plesati ali, bolje re\u010deno, ‘migati’ v ritmu bobnov, ki so bili del mojega okolja v Addis\u2019s Abebi v Etiopiji, kjer sem pre\u017eivela dobro leto kot dojen\u010dek in tam tudi shodila. Ples, klasi\u010dni balet, je vse do 19. leta zaznamoval moje \u017eivljenje. V prostem \u010dasu sem neprestano kaj ustvarjala, bodisi v \u0161oli, kjer mi je bilo ljub\u0161e, bolj doma\u010de se poglobiti v delo in skozi to ustvarjati stike do ljudi in okolice, ki se je zame vsaki dve leti spreminjala v \u201etotali\u201c. V tihem ustvarjanju sem se po\u010dutila mirna, varna, zadovoljna. Mislim da so tudi \u0161ole, ki sem jih obiskovala, kar precej pozornosti namenjale umetnosti in ustvarjanju, posebej moja prva \u0161ola v indiji, v New Delhiju, kjer je bilo veliko u\u010dencev tujcev in je bila umetnost na\u010din sporazumevanja med otroki, kjer je bil jezik ovira. Po naravi sem hkrati zelo radovedna in ob opazovanju se mi rojeva ne\u0161teto vpra\u0161anj, ki mi ne dajo miru In si jih posku\u0161am pojasniti. Tu ima zame svojo vlogo znanost, ki jo dojemam kot verodostojno za odgovore na mnogo vpra\u0161anj. Kot otrok sem veliko opazovala svet okoli sebe, da bi si ga bolj razjasnila, saj je bil svet Indije precej druga\u010den od sveta Slovenije in prav zaradi tega sem verjetno razvila neko ‘hyper’ ob\u010dutljivost do opazovanja okolice, saj ko si kot otrok postavljen  v popolnoma druga\u010dno okolje, kot si ga navajen, in ne razume\u0161 jezika, si  mora\u0161 to okolje na nek na\u010din razjasniti \u2026 to na\u010delo se zame nadaljuje tudi  danes. Znanost in umetnost se mi zdita precej bolj povezani, kot je morda videti na prvi pogled. Obe se hranita in ohranjata skozi \u010dlove\u0161ko radovednost, \u017eeljo in nujo pojasniti si svoj obstoj tu in zdaj in odgovoriti na vse ‘zakaje’ V renesansi sta bili obe \u0161e zelo povezani, ta razcep, ki obstaja danes, je najbr\u017e posledica hitrega napredka tehnologije, ki ga \u010dlovek te\u017eko dohaja in ker je glavni domet tehnologije vklju\u010devanje v \u010dlovekov vsakdan, je potrebno veliko posplo\u0161evanja. Umetnost pa ravno poudarja vse razli\u010dne nianse \u010dloveka, zato je morda nekako \u201eskregana\u201c z znanostjo ali pa se je izrodil tak pogled, ker ji je v napoto, kar pa gre na \u0161kodo \u010dloveka. Znanost naj bi bila namenjena ljudem in naj bi vsebovala empatijo, zato je tako zelo pomembno tudi povezovanje teh dveh pogledov, znanstvenega in umetni\u0161kega.<\/p>\n\n\n\n

V svojem umetni\u0161kem delu se polnim\/inspiriram z vpra\u0161anjem znanosti in z znanstvenimi paradigmami, ki nam zaznamujejo \u017eivljenje. Prizadevam si jih narediti dostopnej\u0161e ljudem, bolj dojemljive, tako da jih lahko ob\u010dutijo na svoji ko\u017ei in jim je mar zanje. To vodi v neko skupno zavedanje in tudi zavedanje ve\u010dje odgovornosti.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161no pa je po va\u0161em mnenju poslanstvo umetnika?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

 Poslanstvo, tako kot je ali naj bi bilo v vsakem poklicu, prizadevati si, da \u010dim bolje dela\u0161 to, kar dela\u0161. Torej v umetnosti \u010dim bolje\/\u010dim ve\u010d opazovati in tudi biti pozoren na ob\u010dutke, ki se tvorijo ob tem ter se odzivati nanje \u2026 umetnik ima mo\u017enost posvetiti se okolici, kar pomeni spoznati in se \u201epotopiti\u201e, poglobiti v razli\u010dna mnenja, perspektive, da zazna \u010dim ve\u010d vsega, kar obstaja, in nato skozi sistemati\u010dno obdelovanje priti do neke strnjene podobe vsega tega, kar je uspel\/uspela zaznati, da bi lahko to isto hitreje prenesel tudi drugim ljudem. Poslanstvo umetnika je nato to nadgraditi z vlo\u017ekom upanja, ki presega nihilizem. <\/p>\n\n\n\n

Kot je v svoji knjigi pisal Tolstoj: \u010deprav duhovnik ve, da bog ne obstaja, je njegovo poslanstvo zadr\u017eati to spoznanje zase in ljudem dajati smernice za biti bolj\u0161i, za bolj\u0161e \u017eivljenje \u2026 jih navdihovati z upanjem.<\/p>\n\n\n\n

Ali je umetnost tista, ki izbere ustvarjalca ali obratno, ustvarjalec izbere umetnost?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mislim, da gre za nekak\u0161en dialog. Nekatere od nas bolj pritegne ustvarjanje, imamo nek intuitiven \u010dut za estetiko in tudi nujo zanjo, medtem ko morda drugim to ni tako pomembno ali, bolje re\u010deno, nimajo tako izrazitega \u010duta zanjo in ji ne namenjajo takega pomena. Je pa pomembno tudi poudariti, da v umetnosti ni dovolj biti nadarjen, imeti prirojen \u010dut za estetiko in poudarjeno ob\u010dutljivost, ampak je nujno biti tudi zelo vztrajen, trpe\u017een, skoraj obseden z umetnostjo, da ji \u010dlovek ostane zvest in nadaljuje delo tudi skozi vsa obdobja negotovosti in dvomov in tudi nevo\u0161\u010dljivosti ter nerazumevanja, <\/p>\n\n\n\n

V svojih delih kot izrazno sredstvo pogosto uporabljate idrijsko \u010dipko. Zakaj, ali v njej vidite kak\u0161no simboliko?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010cipka mi s svojimi vzorci zank predstavlja predvsem in najprej povezavo\/povezave, ki obstajajo na razli\u010dnih ravneh, pa naj bo to znotraj na\u0161ih teles ali pa v dru\u017ebi, kjer smo bolj povezani, kot se morda zavedamo, povezani smo na mikro in makro nivojih. Predstavlja mi tudi dedi\u0161\u010dino \u010dloveka, saj tkanje in povezovanje niti \u017ee zelo dolgo, pravzaprav  od samih za\u010detkov civilizacije, zaznamuje in ima funkcionalni  kot tudi umetni\u0161ki namen. Vsebuje tudi ro\u010dno delo, kar zopet opozarja na ohranjanje \u010dlove\u0161ke dedi\u0161\u010dine in umetnosti, ki shranjuje to, kar pomeni biti \u010dlovek in ustvarjati umetni\u0161ka dela, ki izra\u017eajo tudi, da smo navsezadnje fizi\u010dna bitja, vezana na fizikalna pravila, ne le na digitalizacijo.<\/p>\n\n\n\n

Po drugi strani imam pa tudi lokalno povezavo, saj je bila prva \u010dipka, ki sem jo spoznala, idrijska. In skoznjo sem spoznala slovensko dedi\u0161\u010dino in \u017eeljo prenesti jo v nov, bolj sodoben in globalni kontekst.<\/p>\n\n\n\n

Podobo sence, prevedene v idrijsko \u010dipko, ste z razstavo Galerija na Luni na mednarodni vesoljski postaji poslali tudi v vesolje. Vas le-to mika? Bi se podali v neznano? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Vesolje me \u017ee od nekdaj zanima in je konstantna tema v mojem delu. Kot je dejal Stephen Hawking, smo sestavljeni iz vesoljskega materiala, iz zvezdnega prahu, kontekst na\u0161ega bivanja pa  je \u0161ir\u0161i od Zemlje. Zanima me spoznati na\u0161e povezave s \u0161ir\u0161im vesoljem in zavedam se na\u0161e majhnosti, krhkosti, ki nam jo omogo\u010da  dojemanje vesolja In prostora okoli nas. Vesolje nam omogo\u010da, da se bolje zavedamo svoje enkratnosti in nam pomaga, da na\u0161e Zemlje ne jemljemo za samoumevno, ampak bolj izpostavlja pristop, da smo njeni gostje in ne obratno. Moj najnovej\u0161i projekt v katedrali Sv. Stefana na Dunaju obravnava prav te zadeve. Moja senca, prevedena v idrijsko \u010dipko, ki je bila skoraj eno leto na mednarodni vesoljski postaji, ujeta v en kubi\u010dni centimeter pleksi stekla, se je po vrnitvi na Zemljo januarja letos \u017ee  februarja v mo\u010dno pove\u010dani obliki in izrezana v aluminiju, zna\u0161la v tej znameniti dunajski stolnici. Razdeljena na 12 delov, ki so skupaj sestavljali 12-metrski \u010dlove\u0161ki kokon, je izra\u017eala razcepljenost, ki jo je do\u017eivela med svojim opazovanjem Zemlje z mednarodne vesoljske postaje. Ta projekt je v dunajski stolnici potekal kot trilogija in se je kon\u010dal s 50-minutnim performansom Eden REtransplanted, ki se spra\u0161uje, ali je \u010dlove\u0161ko srce \/\u010dloveka\/ \u010dlove\u0161ko raso mogo\u010de transplantirati tudi na druge planete, ko okoli\u0161\u010dine na Zemlji ne bodo ve\u010d primerne za na\u0161 obstoj.<\/p>\n\n\n\n

Kako, \u010de sploh, se umaknete iz hekti\u010dnega vsakdana? Imate radi samoto in ti\u0161ino? Ju potrebujete za ustvarjanje? Kaj vas navdihuje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zelo rada imam ti\u0161ino, naravo in ju potrebujem za spremljanje in strukturiranje, bolje re\u010deno, ‘\u010di\u0161\u010denje’ svojih idej; a zadnje \u010dase imam zelo malo mo\u017enosti za to, ker sem imela docela poln urnik, ki terja veliko potovanj, organizacije, in to v mestih, ki so polni ljudi in \u017eal ne narave. Ta in moja navezava nanjo ter dojemanje in ob\u010dutenje, da iz nje izhajamo, me navdihujejo.<\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161en pe\u010dat so v vas pustile pogoste selitve z dru\u017eino po vseh koncih sveta? Je to za vas kot umetnico prednost?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mnoge selitve v mojem \u017eivljenju so gotovo pustile mo\u010dan pe\u010dat. Mislim, da prav zaradi tega nimam te\u017eav s prilagajanjem na razli\u010dna okolja in se povsod tudi po\u010dutiti doma, se hitro navezati nanje. Obenem pa ne poznam navezave na nek dolo\u010den kraj kot svoj dom. Mislim, sem tudi zaradi mojih ne\u0161tetih razli\u010dnih selitev in prilagajanja na nova okolja, ko \u0161e ni bilo interneta In mo\u017enosti sobivanja z vsem, kar \u010dlovek pusti za seboj, ko se preseli, postala \u00bbhipersenzibilna\u00ab za stvari, ki nas povezujejo kot ljudi.<\/p>\n\n\n\n

Danes ste razpeti med Ljubljano, Dunajem in New Yorkom – pa vendar, kje je va\u0161a baza?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Nikjer in povsod. Odvisno, kaj \u010dlovek pojmuje kot bazo. Ce je to mesto, kjer Imam ve\u010dino svojih del, so to vse tri lokacije. \u010ce je to mesto, kjer so moja dru\u017eina, star\u0161i, je to Slovenija, \u010de pa je to kraj, kjer sem morda najve\u010d dni v letu, \u010deprav so moji dnevi kar precej enakopravno razporejeni med temi tremi lokacijami,  je to Dunaj. Povsod so ljudje, ki jih Imam rada, in veliko spominov ter izkustev, ki so me zaznamovale, oblikovale. Gotovo pa je delati ‘doma’, v  Sloveniji, veliko la\u017eje, ker je bolj udobno.<\/p>\n\n\n\n

Glede na to, da razstavljate prakti\u010dno po vsem svetu – kako se razlikuje sprejemanje va\u0161e umetnosti v Evropi, ZDA in Aziji?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Mislim, da zaradi tega, ker moja umetnost nagovarja univerzalne pojme, problematike in si prizadeva biti \u010dlove\u0161ko ob\u010dutena  skozi dolo\u010deno atmosfero, deluje in je sprejeta pozitivno, vseeno, kje to je, le da je vezana na prostor Zemljanov. To se mi potrjuje \u0161e posebej na lokacijah, kot je npr. Japonska, kjer je jezik ovira in kjer so ljudje  kljub temu, da morda ne znajo prebrati zapisa, navdu\u0161eni. Lepo izku\u0161njo sem do\u017eivela v Indiji, kjer sem imela lani jeseni svoj performance \u201eEden, transplanted\u201c in so po nastopu ljudje pri\u0161li k meni ter mi entuziasti\u010dno povedali, kako blizu so jim moja sporo\u010dila. Mislim, da je klju\u010dno, da se delo ljudi dotakne.<\/p>\n\n\n\n

V svoje umetni\u0161ko izra\u017eanje ste v zadnjem \u010dasu vklju\u010dili \u0161e vonj – najbolj skrivnosten med \u010dutili. Kaj z njim izpovedujete? <\/strong><\/p>\n\n\n\n

Res je, vonj me zelo fascinira, ker je tako tesno povezan z na\u0161imi emocijami. Obenem se mi zdi, da gre za \u0161e precej neraziskano podro\u010dje in me torej \u0161e posebej privla\u010di. Zanimivo je tudi, da je v na\u0161ih mo\u017eganih neprimerno ve\u010d receptorjev za vonj, kot jih je za okus. Vonj je to, kar najhitreje spro\u017ei emocije in s tem pozabljene travme in\/ali lepe spomine ter jin ponovno in skoraj instantno pri\u010dara na plan. To tudi obeta mo\u017enost transformiranja travm v nekaj pozitivnega. Ker je vonj tako zelo povezan z emocijami, se obeta, da se lahko prav skozenj shrani dedi\u0161\u010dina \u010dloveka, kaj pomeni biti \u010dlovek.<\/p>\n\n\n\n

Z vonjavami se ukvarjam \u017ee od leta 2011, ko sem vonj prvi\u010d vklju\u010dila v svojo instalacijo o socialnih hematomih v Buenos Airesu. Od takrat sem tudi razvila ve\u010d vonja v celostni podobi tako, da niso le vonj, ampak tudi umetni\u0161ki objekti. Zadnji je AngelHound, ki raziskuje tudi pojem plastenja razli\u010dnih vonjav, spominov.<\/p>\n\n\n\n

2. junija ste se v katedrali Sv \u0160tefana na Dunaju predstavili s performansom Eden REtransplanted – kaj trenutno snujete?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Eden REtransplanted je 50-minutni performans, ki vsebuje mojo glasbo, gib, koreografijo in video; je nadgradnja performansa Eden, transplanted in vsebuje tudi moja umetni\u0161ka dela kot scenografijo. \u017delim si predstaviti ta projekt \u0161e na razli\u010dnih drugih lokacijah. Sicer pa se pripravljam na kraj\u0161o umetni\u0161ko rezidenco v New Yorku v povezavi z  mojim tam potekajo\u010dim projektom, video instalacijo Recycling Shadows, ki poteka na javnosti dostopnih mega ekranih na 28 Liberty Fosun Plaza v finan\u010dnem centru Manhhattna vse do konca julija. <\/p>\n\n\n\n

Kako, kje boste pre\u017eiveli leto\u0161nje poletje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

To leto je bilo zelo pestro in naporno. \u010caka me se pot v New York, kjer imam pogovor z umetni\u0161kim kritikom Jonathanom Goodmanom ob moji trenutni javni postavitvi video instalacije \u201eRecycling Shadows\u201c na 28 Liberty  Plaza, kjer sem bila izbrana tudi za reziden\u010dno umetnico.  Temu bo sledila priprava umetni\u0161kih del za Slovenski paviljon na Frankfurtskem knji\u017enem sejmu, kjer bo Slovenija \u010dastna gostja in ta dela bom pripravljala z velikim veseljem kar zunaj na vrtu; prav u\u017eivam ob tem, ko sem lahko v naravi in pripravljam dela. \u010caka me tudi pospravljanje in reorganiziranje mojih del, ki so na razli\u010dnih lokacijah. \u017delim pa si tudi za nekaj dni na morje, za kar upam, da mi bo uspelo.<\/p>\n\n\n\n

Kje se vidite \u010dez desetletje?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Odvisno od tega, kak\u0161en bo nas svet takrat. Mislim, da bo \u010dez deset let nastopila neka prelomnica za nas homo sapiense in za sam nas svet. Mislim, da bo precej druga\u010den ali pa, bolje re\u010deno, da bomo ljudje precej druga\u010de dojemali svet. Osebno upam, da bo cim bolj podoben temu, kot je zdaj – v smislu, da imamo vsaj \u0161e neko vrsto zavedanja in mo\u017enost za bolj enakopravno globalno razporeditev surovin, a \u010dlovek po mojem mnenju \u017eal ne bo tisti, ki bo to sposoben si deliti, implementirati in sprejeti; torej bo nekaj drugega moralo biti ta  vmesni \u010dlen, ki bi zagotovil razporeditev, ki pa je nujna, \u010de \u017eelimo \u0161e naprej bivati na Zemlji.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: osebni arhiv E. P.<\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
<\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n
\"\"<\/figure>\n<\/figure>\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Evo Petri\u010d sem spoznala pred mnogimi leti, ko smo na Slovenski izseljenski matici za\u010deli  ustvarjati spletno revijo Rodna gruda, naslednico najbolj znane revije za Slovence po svetu. Petri\u010deva je bila ena mojih prvih portretirank za to revijo, tedaj \u0161e skoraj otrok ali vsaj dekle, zelo posebno, izjemno nadarjeno. Kot h\u010di diplomata in biv\u0161ega predsednika Ustavnega […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":318,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-310","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kultura","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/310","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=310"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/310\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":319,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/310\/revisions\/319"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/318"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=310"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=310"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=310"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}