{"id":3289,"date":"2025-10-31T11:33:41","date_gmt":"2025-10-31T10:33:41","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3289"},"modified":"2025-10-31T11:55:49","modified_gmt":"2025-10-31T10:55:49","slug":"pomlad-v-vseh-letnih-casih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2025\/10\/31\/pomlad-v-vseh-letnih-casih\/","title":{"rendered":"Pomlad v vseh letnih \u010dasih"},"content":{"rendered":"\n

V septembru je Slovenijo obiskal priznani ameri\u0161ki umetnik slovenskih korenin iz San Francisca, Gary Bukovnik. Njegov prihod smo omogo\u010dili na Zdru\u017eenju Slovenska izseljenska matica, v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, In\u0161titutom za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU ob finan\u010dni podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Svoj dele\u017e je prispevala tudi ameri\u0161ka ambasada v Ljubljani.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Slavnostno odprtje razstave je bilo 15. septembra ob 18. uri v nabito polnem Atriju ZRC SAZU. Dogodek je odprl dr. Boris Jesih, predsednik Zdru\u017eenja SIM, ki se je ob tej prilo\u017enosti zahvalil umetniku za njegov edinstven prispevek k slovenskemu kulturnemu prostoru. Prisotne sta nagovorili tudi dr. Marina Luk\u0161i\u010d Hacin, predstojnica In\u0161tituta za slovensko izseljenstvo in migracije, ter mag. Mojca Jan Zoran, direktorica JSKD.<\/p>\n\n\n\n

V imenu ameri\u0161kega veleposlani\u0161tva v Sloveniji je umetnika pozdravil Brian Greany, odpravnik poslov, slavnostni nagovor pa je imel tudi Matej Ar\u010don, podpredsednik Vlade RS in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob tej posebni prilo\u017enosti je Gary Bukovnik Republiki Sloveniji podaril svoje likovno delo z naslovom Pomladna kompozicija kot izraz spo\u0161tovanja in prijateljstva. Donatorsko pogodbo je v imenu Republike Slovenije podpisal minister Ar\u010don. Po zaklju\u010dku razstave slika krasi sejno sobo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.<\/p>\n\n\n\n

Glasbeni gostje na odprtju so bili \u010dlani okteta Jurija Dalmatina iz Bo\u0161tanja, ki jih je izbral umetnik osebno, saj jih je imel prilo\u017enost sli\u0161ati med njihovo turnejo po ZDA. Pogovor s slikarjem je vodil dr. Toma\u017e Simetinger, ki je razkril umetnikovo ustvarjalno pot, njegovo ljubezen do cvetja ter spomine na babi\u010din vrt, ki ga je kot otrok ob\u010dudoval z rokami na hrbtu.<\/p>\n\n\n\n

Ob obisku v Sloveniji je Gary Bukovnik sodeloval tudi na pogovornem ve\u010deru Sredi domovine, ki ga je organiziral urad za Slovence v zamejstvu in po svetu. Pogovor je vodila dr\u017eavna sekretarka Vesna Humar. Poleg tega je umetnik izvedel delavnico in prikaz svojega ustvarjanja v prostorih JSKD.<\/p>\n\n\n\n

Po zaklju\u010dku razstave v Atriju ZRC SAZU so umetnikova dela krasila prostore SIM, od 24. oktobra dalje pa bo del razstave na ogled tudi na Uradu Vlade RS  za Slovence v zamejstvu in po svetu. Ob razstavi je SIM izdala tudi katalog, katerega besedilo je prispevala dr. Vida Sla\u0111ana Mitrovi\u0107 in ga objavljamo v celoti.<\/p>\n\n\n\n

Jasmina Ili\u010d Drakovi\u0107<\/p>\n\n\n\n

GARY BUKOVNIK: VE\u010cNA POMLAD<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Gary Bukovnik je mednarodno uveljavljeni umetnik. Njegova dela so bila razstavljena v pomembnih ameri\u0161kih galerijah kot tudi na Kitajskem, Japonskem in v Evropi. Rojen je v Clevelandu, pozneje pa se je preselil v San Francisco. Priimek Bukovnik razkriva njegove slovenske korenine. Oba stara star\u0161a sta Slovenca, ki sta se spoznala v ZDA. V na\u0161em umetni\u0161kem prostoru so njegova dela \u017ee dobro znana, saj se je predstavil na ve\u010d samostojnih in skupinskih razstavah. Leta 2010 je v Ljubljani osebno prikazal nastajanje akvarela. Na tokratni razstavi pod okriljem Slovenske izseljenske matice v sodelovanju z In\u0161titutom za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU ter Javnim skladom republike Slovenije za kulturne dejavnosti umetnik razstavlja akvarele manj\u0161ih formatov kot tudi novo nastala monumentalna dela.<\/p>\n\n\n\n

Gary Bukovnik je svojo umetni\u0161ko pot zaznamoval z bogatimi cvetli\u010dnimi motivi. Njegov fokus so vsakdanja tiho\u017eitja, sestavljena iz orhidej, iris, son\u010dnic, vrtnic, lilij, makov, tulipanov; z drugimi besedami, bujno cveto\u010da flora rezanega cvetja, postavljena v vaze ali lon\u010dke, postane \u017eivi objekt umetni\u0161ke kreacije. V zahodni umetnosti ima upodabljanje cvetli\u010dnih kompozicij dolgo zgodovino. Spomnimo se bujnih cvetli\u010dnih aran\u017emajev na temnem ozadju Jan Davidsza de Heema, son\u010dnic Vincenta van Gogha, lokvanjev Clauda Moneta ali pove\u010danih cvetov Georgia O\u2019Keeffe. Toda slikanje Garyja Bukovnika ni preprosto prena\u0161anje okostenele zgodovine v sodobno polje, temve\u010d je v tem motivu prepoznal osebni na\u010din potovanja v svet slikarstva in tukaj ustvaril lastni rokopis. Kot umetnik pogosto razlaga, da \u00bb\u2026 ni sam izbral motiva, temve\u010d so ro\u017ee na\u0161le njega.\u00ab Motivu z bogato zgodovino Bukovnik daje sodobni pe\u010dat. Obarvane ali prozorne vaze imajo pri tem pomembno vlogo, saj gledalec ne more spregledati njihovega sodobnega karakterja v preprostih oblikah valja ali kvadra. Njegove kompozicije so barvno bogate, \u017eivahne in razigrane. Ob tem najdemo tudi temo njegovih del – to je ve\u010dna pomlad. Njegove slike so utrinek bujnega rastja in neustavljive \u017eivljenjske radosti. Umetnik uporablja intenzivne barvne odtenke in mo\u010dne kontraste, da bi upodobil krhkost \u017eivljenja, ki ga v sebi nosijo bogati in raznoliki cvetovi. \u017divo koloristi\u010dno napetost posebej poudarja bela barva podlage, ki dodatno okrepi barvne pigmente, da se izostrijo in izstopijo h gledalcu. Zaradi beline ozadja dobijo bogate barve cvetli\u010dnih oblik zgo\u0161\u010den, sevajo\u010d in dinami\u010den zagon. Umetnik likovne izvedbe ne prepu\u0161\u010da naklju\u010dju, njegove slikarske stvaritve so precizno na\u010drtovane, uravnote\u017eeno postavljene in barvno premi\u0161ljene. Kompozicije dajejo vtis, da je vsaka barvna poteza na svojem mestu, temeljito likovno pretehtana in usklajena s celoto. \u010ce odmislimo realisti\u010dne u\u010dinke cvetli\u010dnih objektov, lahko v teh kompozicijah prepoznamo mo\u010dne konstrukte abstraktne umetnosti. Oblike in barve zaradi izjemne arhitektonske zgradbe likovnega prostora ustvarjajo popolnoma samostojno sporo\u010dilo. V njih po\u010diva primarna estetika, ki v gledalcu spro\u017ea ob\u010dutke ugodja, miru in varnosti. Belo ozadje na prvi pogled deluje kot prazen prostor, ki se giblje v neskon\u010dnost. Hkrati pa je ta belina logi\u010den u\u010dinek svetlobe, ki zaseda celotno slikarsko polje in deluje kot mogo\u010dna o\u017eivljajo\u010da sila. Umetnik s preprostimi in minimalisti\u010dnimi slikarskimi potezami, kot je prosojna, subtilna senca vaze, dolo\u010di podlago za postavitev objekta in motivu da pripadajo\u010di prostor interjerja.<\/p>\n\n\n\n

Gary Bukovnik je svojo ustvarjalno pot posvetil akvarelu, ki na eni strani zahteva izjemno tehni\u010dno spretnost rokovanja s prosojnimi barvnimi made\u017ei, na drugi pa obse\u017ene izku\u0161nje v tem mediju. Sam akvarel je kompleksna kombinacija odli\u010dnega risarskega znanja, ob\u010dutka za barvno kompozicijo, prelivanje in transparentnost barve. Gre za nepredvidljivo tehniko, ki jo je te\u017eko nadzirati, saj akvarelni made\u017ei na podlagi ne prenesejo posebnih popravkov. V tem smislu akvareli Garyja Bukovnika zdru\u017eujejo tehni\u010dno izurjenost, odlo\u010dno poznavanje akvarela in umetni\u0161ko predanost nenehnemu iskanju novih mo\u017enosti pri upodabljanju cvetja.<\/p>\n\n\n\n

V letu 2003, ko je deloval na ameri\u0161ki akademiji v Rimu, se je zgodila pomembna prelomnica v njegovi umetnosti. Namesto cvetli\u010dnih aran\u017emajev, ujetih v zaklju\u010dene formate in urejene kompozicije z vazami, je za\u010del slikati le\u017ee\u010de motive cvetja. V njegovi umetnosti se je pojavil nov, bolj dinami\u010den pogled od zgoraj, ki je zamenjal klasi\u010dno frontalno perspektivo. To ga je vodilo do druga\u010dnih, bolj osvobojenih form, ki se nadaljujejo izven formata. Oblike cvetov so se pove\u010dale, postale so \u0161e bolj bohotne in neustavljive, da so se razpr\u0161ile \u010dez vse meje formata in se nemalokdaj spremenile v abstrahirane organske tvorbe. S tega vidika so posebej zanimive njegove monumentalne stvaritve, kjer gre za nadrealno pove\u010dane projekcije cvetov. Deli Pomlad<\/em> in Lotus, <\/em>denimo, <\/em>sta linijsko zasnovani, celostenski kompoziciji, ki s svojo prisotnostjo spreminjata prostorske koordinate galerijskega prostora. Podobno kot celostenske poslikave Vodne lilije francoskega slikarja Claude Moneta delujejo tudi Bukovnikova monumentalna dela \u2013 so inkorporiran del arhitekturnih elementov. Tovrstne slike opazovalca v celoti telesno posrkajo vase, da se zdi, kot bi gledalec bil \u017ee nelo\u010dljivi del prostorsko-slikarske instalacije.<\/p>\n\n\n\n

Gary Bukovnik je zvest opazovalec in ustvarjalec novih kompozicij vsakdanjega \u017eivljenja. V slovenskem prostoru njegova dela odpirajo druga\u010dno sfero likovne umetnosti, ki je pri nas ostala nekoliko prezrta. Akademija za likovno umetnost v Ljubljani je namre\u010d zgodovinsko ostala zavezana na eni strani figuralnim kompozicijam, na drugi pa modernisti\u010dni abstrakciji. Tiho\u017eitje oziroma cvetne kompozicije kot osrednji motiv umetnikovega izra\u017eanja doslej niso dobile pomembnej\u0161e veljave v na\u0161em likovnem prostoru. V tem smislu nas akvareli Garyja Bukovnika vodijo k novim oblikam likovnega mi\u0161ljenja, ki redefinirajo pomen tradicionalnih zgodovinskih motivov v sodobnem likovnem izra\u017eanju. Poka\u017eejo nam, da likovna imaginacija nima meja in \u0161e tako vsakdanji motiv lahko postane vrelec neustavljivih umetni\u0161kih idej.<\/p>\n\n\n\n

Vida Sla\u0111ana Mitrovi\u0107<\/p>\n\n\n\n