{"id":3373,"date":"2025-12-15T10:08:29","date_gmt":"2025-12-15T09:08:29","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3373"},"modified":"2025-12-17T07:24:15","modified_gmt":"2025-12-17T06:24:15","slug":"monografija-o-marjanu-grumu-poklon-vztrajnosti-pogumu-in-clovecnosti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2025\/12\/15\/monografija-o-marjanu-grumu-poklon-vztrajnosti-pogumu-in-clovecnosti\/","title":{"rendered":"Monografija o Marjanu Grumu – poklon vztrajnosti, pogumu in \u010dlove\u010dnosti"},"content":{"rendered":"\n

La Boca je zanimiva \u010detrt na jugu mesta Buenos Aires, ob ju\u017eni meji le-tega, torej ob reki Riachuelo. Sprva je bila poseljena predvsem s priseljenci iz Genove, ki so se ukvarjali s popravili plovil, ladij vseh vrst, \u010dolnov, ki so zapu\u0161\u010deni sloneli ob bregu, dokler jih niso pred nekaj desetletji \u2013 na \u017ealost \u2013 odstranili, saj so bili spomin in del pokrajine stare luke. Ko so barvali te barke, je navadno ostalo nekaj barve in so z njo, pome\u0161ano, pobarvali tudi revne plo\u010devinaste hi\u0161e, nena\u010drtovano, kakor je pa\u010d naneslo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

La Boca kot turisti\u010dna atrakcija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ta zna\u010dilnost, slikovitost je naredila iz Boce turisti\u010dno atrakcijo, ki so se ji pridru\u017eili umetniki, med njimi Marjan, ki je tudi bil nekaj let predsednik dru\u0161tva umetnikov La Boce. Njegovi kovinski kipci, ve\u010dinoma figure plesalcev ter glasbenikov tanga so postale zelo poznane in kmalu je bil njegov slog dele\u017een tudi kopiranja. A Marjan ni samo kipar, tudi slikar. Tudi niso ti mali kipci njegovo najpomembnej\u0161e delo, so pravzaprav slu\u017eba.  Je namre\u010d tudi avtor znamenitih del, \u010dudovitih slik ter drugih rokodelskih izdelkov.<\/p>\n\n\n\n

Monografija, dvojezi\u010dna, luksuzno opremljena, je bila najprej predstavljena v Sloveniji (ter Avstriji in Italiji), med junijem in septembrom t. l. , na \u0161tevilnih prizori\u0161\u010dih. Na teh predstavitvah so sodelovali mnogi priznani pevci in vokalne skupine, ki so popestrili dogodke.<\/p>\n\n\n\n

Po Sloveniji predstavitev monografije v znameniti Marjanovi hi\u0161i<\/strong><\/p>\n\n\n\n

22. novembra pa je predstavitev potekala pri samem Marjanu, v La Boci, v njegovi hi\u0161i, tipi\u010dni hi\u0161i te \u010detrti, s slovenskimi grbi, narisanimi na polknih, slovenskimi zastavami povsod \u2026 Na vratih ime Marjan (ne pokastilj\u010deni Mariano) Grum, Museo Conventillo (Muzej \u201ckonventi\u017eo\u201d, tako imenovane skupna stanovanja v uporabi pred sto leti), polna njegovih del ter slik njegove \u017eene, tudi izjemne slikarke, hi\u0161a, ki jo obiskujejo \u0161olar\u010dki dr\u017eavnih osnovnih \u0161ol iz vsega mesta in okolice, politiki ter vladarji in ministri (seveda slovenski, a tudi drugih dr\u017eav), umetniki, hi\u0161a, ki stoji tristo metrov od Bambonere \u2013 stadion Boca Juniors, ki ga je na\u010drtoval slavni Viktor Sul\u010di\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Napolnili smo dvori\u0161\u010de, povabljenih nas je bilo veliko \u0161tevilo, med njimi tudi veleposlanica RS v Buenos Airesu. Dogodek so zaokro\u017eali razli\u010dni nastopi, govori, pogovori. Povezovala ga  je Marjana Pirc, goste pa so nagovorili tudi veleposlanica Tina Vodnik, tudi z Marjanom, Damian Ahlin, predsednik Kulturne akcij), Mirjam Oblak ter Lu\u010dka \u2013 avtorica fotografij v monografiji, arheolog dr. Marcelo Weissel, tango v glasu Lili Bohinc ter plesalca Mora Noel Sanchez in Pablo Ugolini. Sledil je pogovor Andrejke Dolinar z Marjanom, ples in narodne no\u0161e z zakoncema Skarlovnik, branje pisma Alenke Jeraj, poslanke Dr\u017eavnega zbora RS, in \u0161e in \u0161e …<\/p>\n\n\n\n

Dogodek se je razvil tako v kastlilj\u0161\u010dini kot v sloven\u0161\u010dini, za konec je spregovoril Marjan, sledil pa je \u017eivahen pogovor med navzo\u010dimi, vino, prigrizki ter prodaja monografije.<\/p>\n\n\n\n

Pogovor z navzo\u010dimi<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Najve\u010d nam lahko pove Mirjam Oblak, ki je imela verjetno najpomembnej\u0161o vlogo pri pripravi te monografije.<\/p>\n\n\n\n

Kako je  pri\u0161lo do te  zamisli?<\/em><\/strong><\/p>\n\n\n\n

MO: Zamisel o monografiji o Marjanu Grumu se je porodila Lenartu Riharju, direktorju Rafaelove dru\u017ebe. Ob ve\u010d obiskih umetnikovega ateljeja je skupaj z \u017eeno Jasmino za\u010dutil, da bi morala Grumova umetni\u0161ka govorica dose\u010di tudi domovino \u2013 de\u017eelo, ki ji umetnik namenja toliko bole\u010dine, hrepenenja in ljubezni. \u0160e posebej zato, ker je bilo njegovo delo v Sloveniji doslej razmeroma neznano.<\/p>\n\n\n\n

Prilo\u017enost za uresni\u010ditev projekta se je pokazala, ko sva se z mojo sestro Lu\u010dko, profesionalno fotografinjo, odlo\u010dili sodelovati pri nastajanju knjige. Za\u010delo se je dveletno obdobje intenzivnega ustvarjalnega dela \u2013 polno pogovorov, raziskovanj in poglabljanja v umetnikov svet. Knjiga je nastajala med Slovenijo in Argentino, med dvema svetovoma, ki ju je povezovalo spo\u0161tovanje do umetnosti. Kljub razdalji je bilo sodelovanje iskreno, ustvarjalno in polno medsebojnega razumevanja, prava izmenjava idej in energije, ki je poganjala celoten projekt.<\/p>\n\n\n\n

Proces nastajanja monografije je bil zame izjemno bogata in navdihujo\u010da izku\u0161nja. Poglobljeno raziskovanje Grumove umetni\u0161ke poti mi je odprlo pogled v svet, kjer umetnost presega estetski izraz \u2013 postane na\u010din bivanja, pre\u017eet z notranjo mo\u010djo, ranljivostjo in neuklonljivo ustvarjalnostjo. Marjanova \u017eivljenjska zgodba ni le pripoved o umetniku, temve\u010d tudi pri\u010devanje o vztrajnosti, veri in svobodi duha, ki kljubujejo \u010dasu in okoli\u0161\u010dinam.<\/p>\n\n\n\n

Knjigo sva uredila z Lenartom Riharjem. Za lep izbor fotografij sta poskrbela fotografinja Lu\u010dka Oblak \u010cop v Argentini in Tamino Petelin\u0161ek za dela, ki so v zasebni lasti v Sloveniji. Akad. prof. dr. Mil\u010dek Komelj je napisal iz\u010drpno \u0161tudijo o ustvarjalni pri\u010devalnosti Marjana Gruma, Gregor Batagelj in Toma\u017e Rant sta prispevala zapisa o njegovem \u017eivljenju, Andrejka Dolinar Hrovat je osvetlila umetnikovo pot, Darja Pra\u0161nikar Cerar pa se je posvetila delom Grumove \u017eene, slikarke Noemi Beatriz Corval\u00e1n, ter prevzela tehni\u010dno uredni\u0161tvo. Za oblikovanje knjige je poskrbela Mirjam Pezdirc. Monografijo je izdala Rafaelova dru\u017eba v sodelovanju z zalo\u017ebo Dru\u017eina d. o. o.<\/p>\n\n\n\n

RF: \u010ce se ne motim so bili tvoji, Oblakovi, sosedje Grumovih na Igu, ali je bilo v Tomi\u0161lju?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MO: Dru\u017eina mojega o\u010deta, Oblakovi, izhaja iz vasi Vrbljene, medtem ko korenine Marjanove dru\u017eine segajo v bli\u017enji Podkraj. Oba kraja spadata pod ob\u010dino Ig. Dru\u017eini sta se poznali \u017ee v domovini, v Sloveniji, pozneje pa sta ostali povezani tudi zaradi skupnih pre\u017eivelih dni v begunskih avstrijskih tabori\u0161\u010dih in v novem svetu \u2013 vezi, stkane neko\u010d, so se ohranile vse do danes tudi v Argentini.<\/p>\n\n\n\n

Moj o\u010de je sam po poklicu in du\u0161i umetnik, kar ga z Marjanom Grumom povezuje \u0161e globlje. Oba ju zaznamuje ob\u010dutek za lepoto, ustvarjalna ob\u010dutljivost in notranja potreba po izra\u017eanju tistega, kar presega besede. Poleg umetni\u0161ke sorodnosti ju dru\u017ei tudi skupno otro\u0161tvo v pokrajini pod Krimom \u2013 kraj, kjer se stikata narava in spokojnost, je oblikoval njun pogled na svet in pustil sledi v njunem delu.<\/p>\n\n\n\n

Tako se skozi \u010das prepleta zgodba dveh dru\u017ein in dveh umetnikov, povezanih z istim krajem, s podobnimi spomini in s skupno ljubeznijo do ustvarjalnosti.<\/p>\n\n\n\n

Ko sem sodelovala pri nastajanju knjige o Marjanu Grumu, sem imela ob\u010dutek, kot da pi\u0161em ne le o njem, temve\u010d tudi o svojem o\u010detu in \u0161tevilnih drugih, ki so do\u017eiveli podobno usodo \u2013 morali so zapustiti svoj rodni kraj zaradi komunizma in prestati neizmerne stiske. Knjiga se mi je zdela poklon Marjanu, njegovi dru\u017eini in vsem, ki so prehodili podobno pot, poklon vztrajnosti, pogumu in \u010dlove\u010dnosti.<\/p>\n\n\n\n

RF: Zbiranje gradiva za ilustrirati knjigo je verjetno bilo kar te\u017eko delo, saj je prostor v knjigi omejen, za pokazati je pa res veliko. Po kak\u0161nem kriteriju ste izbirali dela za fotografiranje in objavo? Ter gradivo nasploh, besedilo itd?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MO: Zbiranje gradiva za ilustracijo knjige je bilo precej zahtevno. Grum je ustvaril veliko del, izmed katerih smo izbrali tista, ki so najbolj zgovorna, pripovedna, izvirna in umetni\u0161ko bogata. Nekatera dela smo pridobili tudi iz osebnih zbirk posameznikov, organizacij ali skupin.<\/p>\n\n\n\n

Za pripravo besedila smo zaprosili osebe, ki so Gruma poznale \u017ee vrsto let. Pri Batagelju in Rantu, ki sta pisala o njegovem \u017eivljenju, je bilo dragoceno, da sta bila prav njegova soseda v Buenos Airesu in poznala njegovo dru\u017eino.<\/p>\n\n\n\n

Fotografski material je prispevala profesionalna fotografinja iz Argentine, prav tako pa tudi iz Slovenije. Podobno strokovno smo pristopili k \u0161tudiji Grumovega dela in pisanju o umetni\u0161ki poti Marjana Gruma. Tudi tehni\u010dna urednica in oblikovalka knjige sta bili izku\u0161eni strokovnjakinji.<\/p>\n\n\n\n

Glede vsebine, prvi del knjige sledi umetnikovi \u017eivljenjski poti ter odpira pogled v njegov ustvarjalni svet. Osrednji del prina\u0161a izbor Grumovih del, ki jih ponekod dopolnjujejo njegove misli. Zaklju\u010dek pa je posve\u010den \u017eeni Noemi, slikarki, ki jo Grum globoko spo\u0161tuje in ki s svojimi deli pomembno dopolnjuje njegovo zgodbo.<\/p>\n\n\n\n

Sestavili smo knjigo v dveh jezikih \u2013 slovenskem in \u0161panskem. Na koncu je dodan \u0161e povzetek v angle\u0161kem jeziku, da bi bila knjiga dostopna \u010dim \u0161ir\u0161emu krogu bralcev.<\/p>\n\n\n\n

RF: V Sloveniji je bilo ve\u010d predstavitev te knjige. V tem prispevku sem se osredoto\u010dil na zadnjo, 29. septembra. Bila si navzo\u010da pri vseh prej\u0161njih. Kako bi na kratko opisala te dogodke nasploh, in posebno \u0161e tega, na katerem je nastopil Slovenski oktet?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MO: V juniju se je v Sloveniji in zamejstvu zvrstilo pet predstavitev monografije o Marjanu Grumu, ki so jih spremljali bogati kulturni programi, pre\u017eeti s slovensko in argentinsko pesmijo. Na predstavitvah v Peterlinovi dvorani v Trstu, v Dvorani Centra Ig in v Konferen\u010dni dvorani Trgovskega doma v Gorici sta bas baritonist Marcos Fink in baritonist Lucas Somoza Osterc dogodke odprla s slovenskimi pesmimi, zaklju\u010dila pa z argentinskimi melodijami. V Slovenskem knji\u017enem centru Mohorjeve dru\u017ebe v Celovcu je za glasbeni del poskrbel Oktet Suha, na Igu je nastopil tudi \u017eenski zbor Perunike ob spremljavi kitare in violon\u010dela ter pesnik Tone Kuntner, v Cerkvi sv. Jo\u0161ta v \u0160entjo\u0161tu pa pianistka Katarina Tominec in doma\u010di ustvarjalci.<\/p>\n\n\n\n

Grumovo umetni\u0161ko ustvarjalnost je dopolnila prilo\u017enostna fotografska razstava izbranih del, ki je spremljala vse ve\u010dere, za katero je z veliko mero okusa in profesionalnosti poskrbela Darja Pra\u0161nikar Cerar.<\/p>\n\n\n\n

Jeseni so se predstavitve nadaljevale v prijetnem vzdu\u0161ju pogovornih ve\u010derov z zanimivimi sogovorniki in toplim glasbenim spremljevalnim programom. Vsak ve\u010der, posve\u010den umetniku, se je za\u010del in zaklju\u010dil z glasbeno to\u010dko. V Kulturnem domu v Lazah Tuhinjo so nastopili mladi pevci in harmonikarja, v Kulturnem domu v Trebnjem sta ve\u010der obogatila pevca tanga DR Buenos Aires Tango \u2013 Ruth Banko in Daniel Perisse, v Bon\u010devi dvorani v Poljanah nad \u0160kofjo Loko so zaigrali Poljanski orgli\u010darji, v Domu sv. Jerneja v Vojniku pa je zapel oktet In spiritu.<\/p>\n\n\n\n

Osrednji dogodek je potekal 29. septembra v nabito polni dvorani Galerije Dru\u017eina, kjer so zazveneli mogo\u010dni in ubrani glasovi Slovenskega okteta. Zbrane je uvodoma pozdravil direktor Dru\u017eine Tone Rode, ve\u010der pa je povezoval David Aha\u010di\u010d.<\/p>\n\n\n\n

\u010ceprav smo si vsi \u017eeleli, da bi bil na osrednji predstavitvi z nami tudi Marjan Grum, to \u017eal ni bilo mogo\u010de. Kljub temu smo se ob ogledu kratkega filma, ki sva ga zasnovali z Barbaro Kr\u017ei\u0161nik, sprehodili skozi njegov Kulturni center \u2013 Muzej Conventillo Marjan Grum in prisluhnili njegovim besedam.<\/p>\n\n\n\n

Skozi filmski prikaz smo vstopili v njegov svet, poglobljeno pa so nam ga pribli\u017eali izbrani sogovorniki: Lenart Rihar, urednik in ravnatelj Rafaelove dru\u017ebe, kot sourednica sem spregovorila tudi sama, akad. prof. dr. Mil\u010dek Komelj, avtor umetni\u0161ko-kriti\u0161ke \u0161tudije, ter Gregor Batagelj, pisec biografskega uvoda.<\/p>\n\n\n\n

\u0160tevilni obiskovalci so si z navdu\u0161enjem ogledali fotografsko razstavo Grumovih del, ki so jo v Galeriji Dru\u017eina zaradi izjemnega zanimanja podalj\u0161ali za en teden. Pred tem je razstava gostovala tudi v Dr\u017eavnem zboru Republike Slovenije.<\/p>\n\n\n\n

Vsaki predstavitvi je sledilo prijetno dru\u017eenje ob pogostitvi, ki so jo pripravili krajevni gostitelji ali organizatorji. Ob tem so se spletli \u0161tevilni pogovori, nova poznanstva in lepi trenutki medsebojnega sre\u010danja.<\/p>\n\n\n\n

RF:  Bi ob koncu \u0161e kaj dodala?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Monografija o Marjanu Grumu ni le umetnostni pregled, temve\u010d poklon \u010dloveku, ki z barvami, oblikami in ti\u0161ino izra\u017ea tisto, kar je najgloblje \u010dlove\u0161ko. Odprite njene strani in se prepustite svetu, kjer umetnost povezuje, navdihuje in odpira srce.<\/p>\n\n\n\n

Iz srca se zahvaljujem Lenartu Riharju in Rafaelovi dru\u017ebi za izkazano zaupanje ter prilo\u017enost sodelovati pri tem izjemnem projektu. Velika \u010dast in iskreno zadovoljstvo mi je bilo soustvarjati knjigo o Marjanu Grumu \u2013 umetniku plemenitega duha in izjemne ustvarjalnosti, ki ga globoko spo\u0161tujem.<\/p>\n\n\n\n

Prisr\u010dna hvala tudi vsem gostiteljem in prijateljem v Sloveniji ter zamejstvu, ki so nam omogo\u010dili, da smo umetnika Gruma lahko predstavili tudi v njihovih krajih in organizacijah. Zahvaljujem se tudi vsem obiskovalcem in udele\u017eencem na\u0161ih prireditev, ki so s svojo prisotnostjo obogatili predstavitev.<\/p>\n\n\n\n

R: Hvala Mirjam! Hvala za ta \u010das, in za to delo!<\/p>\n\n\n\n

Marjan o svoji \u017eivljenjski poti<\/strong><\/p>\n\n\n\n

RF: Dragi Marjan, v zadnjem \u010dasu, ko sva se sre\u010dala, si navdu\u0161eno govoril o pripravi te monografije. Zaslu\u017een poklon tvojemu \u017eivljenju in delu. Kaj ta izdaja pomeni tebi?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MG: Zelo sem vesel, res je, ve\u010dkrat sem ti omenil, da se pripravlja, ko si se oglasil pri meni. Ponosen sem, da sem bil tako lepo priznan in ko sem monografijo dobil v roke, me je navdu\u0161ilo me je navdu\u0161ilo, kako podrobno je izdelana, ne samo glede mojih del temve\u010d tudi moje \u017eivljenjske poti.<\/p>\n\n\n\n

RF: Omenil si svojo \u017eivljenjsko pot. Za tiste, ki nimajo dostopa do knjige,  prosim, povzemi: kje in kdaj si se rodil, kdaj si s svojo mamo in brati zapustil domovino in kak\u0161na je bila va\u0161a pot do Argentine?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MG: Rojen sem bil 9. aprila 1939 v Tomi\u0161lju, Ig.  Leta 1945 sem zapustil  nekdanjo Jugoslavijo  in nekaj mesecev pre\u017eivel v tabori\u0161\u010du Drau v Avstriji, kjer smo potem \u0161e \u0161tiri leta \u017eiveli v barakah, nato pa so nas odpeljali v Italijo, kjer smo se v Genovi vkrcali na ladjo. Tam sem pre\u017eivel tri mesece, leta 1949 pa sem prispel v Buenos Aires  na ladji General W.M. Blach.<\/p>\n\n\n\n

RF: Tu si se o\u017eenil in ustvaril dru\u017eino.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MG:  Leta 1967 sem spoznal Noem\u00ed v moji hi\u0161i  na neki zabavi, po nekaj letih sva se poro\u010dila  in imela dva sinova, Maria in Maximiliana, ter dobila tudi \u0161tiri vnuke.<\/p>\n\n\n\n

RF: Tudi v Sloveniji si enkrat razstavljal \u2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

MG:  Da, leta 1994 sem bil  povabljen v  Slovenijo , da predstavim nekaj svojih del. Dodal bi \u0161e, da sem \u0161tudiral kiparstvo pri Albertu Balietiju in Fabianu Galdanes.  Sem tudi slikar, kakor moja \u017eena, a med seboj ne tekmujeva, vsak od naju ima svoj slog, ona je odli\u010dna slikarka.<\/p>\n\n\n\n

RF: Hvala lepa Marjan!<\/p>\n\n\n\n

Danijel Zupan: \u00bbKulturni most z na\u0161o slovensko skupnostjo v Argentini trden.\u00ab<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Pri Grumu je bil navzo\u010d tudi prijatelj Danijel Zupan, skladatelj in muzikolog, ki je bil prisoten na predstavitvi, 29. septembra, v Galeriji Dru\u017eina. Pove nam, kako je to do\u017eivel.<\/p>\n\n\n\n

RF: Kako si izvedel za to predstavitev?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

DZ: Od svojega prijatelja Juana, sina znamenitega kiparja Franceta Ah\u010dina.<\/p>\n\n\n\n

RF Za Marjana si verjetno vedel \u017ee prej, morda si ga osebno spoznal?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

DZ: Poznal sem ga le po pripovedovanju, ne osebno.<\/p>\n\n\n\n

RF: Nekaj argentinskih Slovencev je bilo navzo\u010dih, seveda Mirjam Oblak, pa tudi Tone Rode in Gregor Batagelj. Si imel prilo\u017enost spregovoriti z njimi?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

DZ: Imel sem prilo\u017enost govoriti z Mirjam Oblak, ki mi je povedala podrobnosti o izzivu, ki ga je pomenila uresni\u010ditev knjige, in o tem, kako je po njeni objavi v Sloveniji za\u010delo postajati znano delo Marjana Gruma.
Zaradi umetnikove odsotnosti so predvajali video, ki je poudaril njegovo povezanost z okro\u017ejem La Boca in tangom \u2014 kar se ujema z argentinsko domi\u0161ljijo in pove\u010duje privla\u010dnost njegove osebnosti. Ganljivo je bilo tudi izvedeti, da je Marjan prispel v Argentino z isto ladjo kot moja dru\u017eina \u2014 z ladjo General Black<\/em>.<\/p>\n\n\n\n

RF: In Oktet je nastopil…<\/strong><\/p>\n\n\n\n

DZ: Tako je in ne morem zanikati, da je bil to dodaten \u010dar, ki je predstavitvi dal \u0161e ve\u010djo veljavo. Slovenski oktet goji posebno prijateljstvo in naklonjenost do Marjana Gruma in poslu\u0161ati jih v \u017eivo, v bolj intimnem okolju kot je koncertna dvorana, je bilo nepozabno do\u017eivetje. Izvedli so \u0161est slovenskih ljudskih pesmi s tehni\u010dno dovr\u0161enostjo in \u010dustveno predanostjo, vredno njihovega ugleda.<\/p>\n\n\n\n

Kasneje sem govoril z njihovim umetni\u0161kim vodjo Jo\u017eetom Vidicem, kritikom Marjanom Zlobcem in drugimi osebnostmi, prisotnimi na sprejemu, ki je potekal v galeriji po zaklju\u010dku dogodka. Kon\u010dni vtis, ki sem ga odnesel, je bil, da je kulturni most z na\u0161o slovensko skupnostjo v Argentini trden in obeta prihodnje izmenjave na ravni zanimanja in pri\u010dakovanj, ki jih dogodki, kot je ta o Marjanu Grumu, vzbujajo na dolgi rok.<\/p>\n\n\n\n

RF: In \u0161e malce na osebno raven \u2014 kakor vemo, se namerava\u0161 preseliti v Slovenijo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kak\u0161na je ideja? Si se s kom tam menil o tem, kako bi to izvedel?<\/p>\n\n\n\n

DZ: Ve\u010dji del leta sem \u017eivel v Mariboru in Ljubljani ter od znotraj spoznal aktualne te\u017eave, s katerimi se soo\u010da dr\u017eava. Moj osebni polo\u017eaj je odvisen od dolo\u010denih okoli\u0161\u010din, ki se morajo izpolniti, da bi se lahko prihodnje leto trajno naselil v Sloveniji. Projekt se seveda nadaljuje.<\/p>\n\n\n\n

\u010ce dovoli\u0161, bi rad omenil in se zahvalil Ruth Banko in Danielu Perisseju ter Juanu Ah\u010dinu za njuno prijateljstvo in neprecenljivo pomo\u010d ob mojem prihodu v Slovenijo. Prav tako Janji Jedlov\u010dnik, Sre\u010dku Ma\u010dku iz Osrednje knji\u017enice Celje, ki sta mi dala na voljo ves arhivski material o mojem pradedu \u2014 \u017eupanu mesta do nacisti\u010dne okupacije, dr. Alojziju Vor\u0161i\u010du, ter Uhrlu Ferle\u017eu za izkazano zanimanje za mojega slavnega sorodnika.<\/p>\n\n\n\n

RF: Hvala, Danijel. Uspeh v tvojih na\u010drtih ti seveda \u017eelimo.<\/p>\n\n\n\n

Lojze Ma\u010dek: \u00bbUspeh skoraj nikoli ne pride na srebrnem pladnju.\u00ab<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na predstavitev v La Boci je bil povabljen tudi Lojze Ma\u010dek, ki je aktiven v slovenskem kulturnem gibanju v AME TRIGLAV. Tudi on nam je posvetil nekaj minut.<\/p>\n\n\n\n

RF: Lojze, razumem, da sta si bila tvoja dru\u017eina in dru\u017eina Grum sosedi v Sloveniji.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

LM: Da, tako je.<\/p>\n\n\n\n

RF: In Slovenijo si obiskal dvakrat. Seveda si bil v Tomi\u0161lju …<\/strong><\/p>\n\n\n\n

LM: Tomi\u0161elj je domovina mojega srca.<\/p>\n\n\n\n

RF: Z enega od teh obiskov ima\u0161 zanimivo anekdoto, kri\u017e.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

LM: Neko nedeljo po ma\u0161i me je soseda gospa Majda Suhadolnik vpra\u0161ala, ali lahko v Buenos Aires prinesem kri\u017e, ki je pripadal Marjanovemu dedu.  Gospa Suhadolnik \u017eivi sedaj v hi\u0161i, ki je bila last Marjanegova deda. Predmet je bil ve\u010dji, kot sem si predstavljal, in je imel prefinjeno okrasitev, te\u017eko ga je bilo preva\u017eati. V Milanu so mi ga skoraj ukradli, vendar … kri\u017e je prispel do cilja.<\/p>\n\n\n\n

RF: Kak\u0161en komentar bi lahko podal v zvezi z izdajo te monografije, dvojezi\u010dne in v luksuzni opremi?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

LM: To je zelo zaslu\u017eeno priznanje, saj uspeh skoraj nikoli ne pride na srebrnem pladnju, ampak je treba trdo delati, da dose\u017ee\u0161 svoje cilje.<\/p>\n\n\n\n

RF: Hvala in naj se slovensko gibanje \u201cTriglav cultura\u201d  naprej uspe\u0161no razvija!<\/p>\n\n\n\n

Rok Fink<\/p>\n\n\n\n

Foto: Tomislav Viden\u0161ek (vodilna slika) in osebni arhiv M. G.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

La Boca je zanimiva \u010detrt na jugu mesta Buenos Aires, ob ju\u017eni meji le-tega, torej ob reki Riachuelo. Sprva je bila poseljena predvsem s priseljenci iz Genove, ki so se ukvarjali s popravili plovil, ladij vseh vrst, \u010dolnov, ki so zapu\u0161\u010deni sloneli ob bregu, dokler jih niso pred nekaj desetletji \u2013 na \u017ealost \u2013 odstranili, […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3374,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-3373","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-generacije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3373","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3373"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3373\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3415,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3373\/revisions\/3415"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3374"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3373"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3373"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3373"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}