{"id":3433,"date":"2026-02-12T14:33:47","date_gmt":"2026-02-12T13:33:47","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3433"},"modified":"2026-02-12T14:33:48","modified_gmt":"2026-02-12T13:33:48","slug":"poslednji-partizan-v-argentini","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2026\/02\/12\/poslednji-partizan-v-argentini\/","title":{"rendered":"Poslednji partizan – v Argentini"},"content":{"rendered":"\n

O JulijI Sarachu-Vodopivec smo v Rodni grudi \u017ee pisali. Doktorica knji\u017eevnosti in profesorica slovanske knji\u017eevnosti na Univerzi v Buenos Airesu je prevedla in izdala \u0161tevilne knjige slovenskih avtorjev pri zalo\u017ebi Gog y Magog, ustanovljeni leta 2003, ki promovira slovensko knji\u017eevnost v Argentini. Njen slovenski dedek, Rafael Vodopivec, je umrl leta 2015 v starosti sto let. Decembra 2025 je izgubila prastrica Bernarda, dedkovega mlaj\u0161ega brata, ki je bil star 99 let in je \u017eivel v provinci San Luis v Argentini. Julija je do Bernarda \u010dutila posebno naklonjenost, saj je bil zanjo “zadnji partizan” (zagotovo je v Sloveniji \u0161e nekaj \u017eivih slovenskih partizanov, v Argentini pa zagotovo ne). Ob njegovi smrti je napisala naslednje vrstice, ki pri\u010dajo o ve\u010d kot le o njenem stricu, saj opisujejo usodo mnogih drugih, ki so pre\u017eiveli vojno, pobegnili in se izselili. Delimo torej njegovo zgodbo.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Rok Fink<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V no\u010di s sobote, 20. decembra, na nedeljo, 21. decembra 2025, je v starosti 99 let umrl slovenski priseljenec Bernard Vodopivec v svojem domu v mestu San Luis, medtem ko je spal, ne da bi kogarkoli motil. \u017divel je obkro\u017een z dru\u017eino, z neizmerno ljubeznijo in predanostjo je zanj \u0161e posebej skrbel sin Ernest, s snaho Normo, vnuki in pravnuki. Zakaj pa se ga \u0161e posebej spominjamo? Kak\u0161no sporo\u010dilo nam pu\u0161\u010da njegov odhod?<\/p>\n\n\n\n

Bernard se je rodil leta 1926 v Taboru pri Dorenbergu, slovenski vasi, 15 km oddaljeni od Gorice, na meji z Italijo. Ko je bil star 12 let, je izbruhnila druga svetovna vojna in njegovi bratje so bili vpoklicani in na razli\u010dne na\u010dine vpleteni v vojno. Bernard je ostal doma z materjo, popolnoma sam, odgovoren za delo v vinogradu. Leta 1943 ga je italijanska vojska skupaj s \u0161tevilnimi drugimi mladimi Slovenci mobilizirala v delovno tabori\u0161\u010de v ju\u017eni Italiji. Ko je Mussolini padel, so jih izpustili in so se pe\u0161 vrnili v svoje vasi, pono\u010di so hodili, podnevi pa so se zatekli v dru\u017einske hi\u0161e, da bi se izognili ujetju s strani nem\u0161ke vojske in po\u0161iljanju v koncentracijsko tabori\u0161\u010de. <\/a>Ko je pri\u0161el domov, ga je pozdravila mama in mu povedala, da ne more ostati, ker Nemci vsak dan izvajajo preiskave. Doma je prespal le eno no\u010d; naslednje jutro so ga pobrali partizani, mu dali pu\u0161ko in morali so pobegniti v gore sredi nem\u0161kega napredovanja s tanki in tovornjaki. Skrivali so se v gorah Trnovskega gozda in zimo pre\u017eiveli na prostem, spali pod plastjo mahu, saj niso mogli zakuriti ognja, ker jih je bilo strah, da bi jih odkrili. Ve\u010dkrat so se spopadli z nacisti\u010dno vojsko: “Oni so imeli tanke, mi smo imeli pu\u0161ke.” <\/a>Zato Bernard ni hotel sprejeti trditve, da je bila v Sloveniji med drugo svetovno vojno dr\u017eavljanska vojna: \u00bbDobro vem, proti komu sem se boril,\u00ab je govoril in imel v mislih dejstvo, da se je boril proti nacistom, ne proti Slovencem. <\/a><\/p>\n\n\n\n

Ko je slovenska \u0161unka re\u0161ila \u017eivljenje<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Iz tistega obdobja v gorah kljub vsemu obstaja zabavna anekdota. V spopadu z Nemci je bil Bernard ranjen v ramo, partizani pa so imeli ukaz, naj se v takih primerih ne vra\u010dajo v svoje gorsko skrivali\u0161\u010de. Bernard se je zatekel v dru\u017einski vinograd, kjer je bila majhna ko\u010da. Tam ga je na\u0161la mati, ga odpeljala domov, mu oskrbela rane in ga polo\u017eila v posteljo, da bi se pretvarjal, da ima gripo. Ob mraku je pri\u0161el nem\u0161ki vojak, da bi opravil dnevno iskanje partizanov, hi\u0161o za hi\u0161o. Ko je zagledal Bernarda v postelji, je mamo vpra\u0161al, kaj je narobe. Mati, ki je znala nem\u0161ko, je odgovorila, da ima gripo. Vojak ji ni verjel, a je pogledal gor in zagledal stegno suhomesnate \u0161unke, ki je viselo s stropa nad posteljo. Mati je izbrala ta kraj prav zato, da bi mu ponudila sku\u0161njavo. Nem\u0161ki vojak je bil bolj la\u010den kot pa gnan od dol\u017enosti; razrezal je \u0161unko in od\u0161el. Zato je Bernard vedno govoril, da mu je slovenska \u0161unka re\u0161ila \u017eivljenje.<\/p>\n\n\n\n

Sre\u010danje z usta\u0161i<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kasneje so njegovo \u010deto premestili v Pivko in od tam pe\u0161, brez hrane \u2013 \u017eve\u010dili so drevesne vejice, da bi imeli kaj v \u017eelodcu – korakali v jugovzhodno Slovenijo na meji s Hrva\u0161ko, kjer so se soo\u010dili z usta\u0161ko vojsko. Najbolj \u017ealosten dogodek, ki se ga je spominjal, se je zgodil v tistem kraju, vasi na meji s Hrva\u0161ko, kjer so do\u017eiveli no\u010dni napad. Ko so zapustili hi\u0161o, kjer so bivali, so na\u0161li svoje mrtve tovari\u0161e na stra\u017ei \u2013 trinajst tovari\u0161ev, s katerimi so delili te\u017eke trenutke in ekstremne situacije, s katerimi so se smejali in jokali, s katerimi so si pomagali in se podpirali. Vsi so le\u017eali mrtvi, raztreseni po tleh. <\/a><\/p>\n\n\n\n

Vrnitev<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kasneje so ga poslali kot asistenta v partizansko bolni\u0161nico v Novem mestu, kjer je delal kot medicinski brat in do\u017eivel tudi ekstremne in zelo \u017ealostne situacije. Ob koncu vojne je \u0161e nekaj \u010dasa slu\u017eil v vojski, dokler ni zaprosil za odpust, saj je bil naveli\u010dan selitev iz kraja v kraj, naveli\u010dan tega, da je izgubil toliko svoje mladosti v vojni, ki je ni izbral in v katero so ga okoli\u0161\u010dine prisilile. Po vrnitvi se je soo\u010dil z neprijaznimi dejstvi: enega od njegovih bratov so med vojno ubili nacisti, drugi se je vrnil domov globoko prizadet zaradi svojih izku\u0161enj, moral je prehranjevati \u017eeno in tri otroke, \u010deprav je hrane sredi kaosa povojnega obdobja primanjkovalo in jih je bilo preve\u010d, da bi \u017eiveli v isti hi\u0161i.<\/p>\n\n\n\n

Pot v Argentino<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Zato se je Bernard odlo\u010dil emigrirati v Argentino, kjer je imel tri brate, ki so tja odpotovali \u0161e pred izbruhom vojne. <\/a>Mejo je pre\u010dkal nezakonito in prispel v Trst, kjer je delal v pekarni, dokler ni prihranil dovolj denarja za pot. V Argentino je prispel leta 1952. Delal je v mesnopredelovalnem obratu Swift v Berissu blizu La Plate, nato pa kot zidar v Villa Devoto v Buenos Airesu. Po tem je ve\u010d kot 30 let delal za argentinsko dr\u017eavno \u017eelezni\u0161ko podjetje in se naselil v soseski na Floridi. Njegova \u017eena, prav tako h\u010di slovenskih priseljencev, je umrla mlada in Bernard je moral biti o\u010de in mati njunima otrokoma.<\/p>\n\n\n\n

Sre\u010dna jesen \u017eivljenja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Ko je njegov sin Ernest kon\u010dal \u0161tudij in se zaradi dela preselil v San Luis, se je Bernard odlo\u010dil, da se mu pridru\u017ei, in tam je s sinom in dru\u017eino pre\u017eivel najsre\u010dnej\u0161a leta svojega \u017eivljenja, v kraju, ki je bil bolj podoben njegovi rodni Sloveniji, \u010deprav bolj pust. Bil je \u017ee upokojen, a je na\u0161el delo kot vodja trgovine s tkaninami in delal do 86. leta. Bil je zelo sre\u010den, obkro\u017een z ljubeznijo in skrbjo; imel je zelenjavni vrt, vinsko trto in sadno drevje. Bil je ra\u010dunalni\u0161ko in internetno podkovan ter bil v stalnem stiku z dru\u017eino in politi\u010dno ter dru\u017ebeno realnostjo Slovenije: gledal je slovenske novice, poslu\u0161al slovenski radio in glasbo.<\/p>\n\n\n\n

 Potem ko je moj dedek pri sto letih umrl, je Bernard, njegov mlaj\u0161i brat, postal zame zelo pomembna osebnost, saj sem se ob pogovoru z njim po\u010dutil, kot da vnovi\u010d obujam dedkovo prisotnost. Intervjuval sem ga za revijo Eslavia kot “zadnjega partizana” in postal je ikoni\u010dna osebnost v skupnosti slavistov na Univerzi v Buenos Airesu. <\/a>Januarja 2025 je moja sestri\u010dna in draga prijateljica Ingrid Saksida iz Slovenije pri\u0161la z mo\u017eem in skupaj sva obiskali Bernarda na nepozabnem potovanju v San Luis, ki si ga bom za vedno zapomnila.<\/p>\n\n\n\n

Temeljna sporo\u010dila<\/strong><\/p>\n\n\n\n

<\/a>Kak\u0161no je torej sporo\u010dilo? Slovenci so v preteklosti odra\u0161\u010dali na pode\u017eelju in jedli doma pridelano hrano, bili trdnega zdravja, stiske so jih kalile in krepile. To \u017eivljenje je bilo veliko bolj zdravo od na\u0161ega sedanjega, v prizadevanju za civilizacijo in napredek pa smo znatno nazadovali v kakovosti \u017eivljenja. <\/a>In \u0161e: slovenska \u0161unka je najbolj\u0161a na svetu in za vojaka \u0161unka vredna ve\u010d kot “<\/a>nem\u0161ki ponos”. Slovenci so bili zaradi okoli\u0161\u010din prisiljeni sodelovati na razli\u010dnih straneh med prvo in drugo svetovno vojno; odvisno od tega, kje so \u017eiveli, so jih rekrutirale razli\u010dne milice. <\/a>Politika vodi v vojno, vojna pa je nadaljevanje politike; zato politika ubija in prina\u0161a le tesnobo in uni\u010denje. Dru\u017eine trpijo zaradi smrti, bole\u010dine in lakote. Ljudje so prisiljeni seliti se, zapustiti svoje domove in ljubljene ter se v izgnanstvu prilagoditi druga\u010dnemu okolju, ki ga ne poznajo in ne razumejo. Prena\u0161ajo veliko trpljenje, dokler se jim kon\u010dno ne uspe ustaliti. Nekateri se nikoli ne prilagodijo in trpijo zaradi ogromne razselitve, kar vodi v trpljenje in neuspeh. <\/a>Kon\u010dno, Argentina je bila in je, kljub vsem vpra\u0161anjem in kritikam, ki jih morda imamo o na\u0161i dru\u017ebi, odprta, gostoljubna in miroljubna dr\u017eava, ki brez preve\u010d vpra\u0161anj \u0161e naprej sprejema razseljene ljudi z vsega sveta, z razli\u010dnimi kulturami, politi\u010dnimi in verskimi prepri\u010danji in je velikodu\u0161no ponudila in \u0161e naprej ponuja delo, zdravstveno varstvo in izobra\u017eevanje. Zato bi morali biti hvale\u017eni, da lahko delimo svoja \u017eivljenja v tej de\u017eeli, kjer smo razvili univerzalno in napredno perspektivo, ki izhaja iz skupne izku\u0161nje trpe\u010dega \u010dlove\u0161tva, ki tukaj najde zato\u010di\u0161\u010de in mesto v svetu.<\/p>\n\n\n\n

Julia Sarachu Vodopivec, La Plata, Argentina, december 2025.<\/p>\n\n\n\n

PESMI<\/p>\n\n\n\n

V zbirki svojih pesmi \u201cLAS BELLEZAS DEL LOBO\u201d (Lepote volka) je Julia tudi stricu Bernardu posvetila nekaj vrstic. V prevodu Sare Virk jih delimo zbralci Rodne grude.<\/p>\n\n\n\n

LAKOTA<\/p>\n\n\n\n

I<\/p>\n\n\n\n

Po uri vzpona<\/p>\n\n\n\n

s ko\u0161aro na glavi<\/p>\n\n\n\n

sem pri\u0161la do vinograda.<\/p>\n\n\n\n

V lopi<\/p>\n\n\n\n

sem na\u0161la ranjenega, v klob\u010di\u010d zvitega sina.<\/p>\n\n\n\n

Odpeljala sem ga domov,<\/p>\n\n\n\n

mu izvlekla kroglo, povezala roko,<\/p>\n\n\n\n

mu dala, vro\u010di\u010dnemu,<\/p>\n\n\n\n

piti,<\/p>\n\n\n\n

ga polegla v posteljo.<\/p>\n\n\n\n

Tisto popoldne sem ob uri<\/p>\n\n\n\n

patruljnega obhoda<\/p>\n\n\n\n

trepetaje<\/p>\n\n\n\n

odprla hi\u0161na vrata.<\/p>\n\n\n\n

Vojaka sem pospremila<\/p>\n\n\n\n

skozi prostore,<\/p>\n\n\n\n

stopil je v sobo<\/p>\n\n\n\n

in zagledal Bernarda,<\/p>\n\n\n\n

me vpra\u0161al, kaj mu je,<\/p>\n\n\n\n

zakaj le\u017ei.<\/p>\n\n\n\n

Rekla sem, da boleha<\/p>\n\n\n\n

za gripo,<\/p>\n\n\n\n

naci je dvignil pogled,<\/p>\n\n\n\n

s stropa je visela<\/p>\n\n\n\n

zajetna<\/p>\n\n\n\n

noga pr\u0161uta.<\/p>\n\n\n\n

O\u010di so se mu zasvetile,<\/p>\n\n\n\n

vpra\u0161al je,<\/p>\n\n\n\n

\u010de jo sme odnesti,<\/p>\n\n\n\n

ko sem pritrdila, jo je previdno odvezal,<\/p>\n\n\n\n

se zahvalil in od\u0161el<\/p>\n\n\n\n

s pr\u0161utom pod ramo.<\/p>\n\n\n\n

2<\/p>\n\n\n\n

II<\/p>\n\n\n\n

Ta ognjena meja,<\/p>\n\n\n\n

kjer stvari stopajo v obstoj<\/p>\n\n\n\n

in iz njega izstopajo.<\/p>\n\n\n\n

Od hrepenenja in nostalgije<\/p>\n\n\n\n

se atomi za\u010dnejo vrteti:<\/p>\n\n\n\n

najprej bitje,<\/p>\n\n\n\n

ki traja vse do zadnjega poka,<\/p>\n\n\n\n

ko ne\u010desa ni ve\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Zavrtin\u010di se te\u017eka neskon\u010dnost,<\/p>\n\n\n\n

se uprostori, je masa, je \u010das,<\/p>\n\n\n\n

je nepristopna prisotnost,<\/p>\n\n\n\n

zdaj ni\u010d in nih\u010de<\/p>\n\n\n\n

ne more zasesti tega mesta<\/p>\n\n\n\n

in tu je vsa tragika samote.<\/p>\n\n\n\n

Svoje rojstvo sem ob\u010dutil<\/p>\n\n\n\n

kot preteklost nekega planeta,<\/p>\n\n\n\n

rastlin, vodovij.<\/p>\n\n\n\n

Razlo\u010diti vodovje<\/p>\n\n\n\n

in dva bregova,<\/p>\n\n\n\n

\u017ee brez o\u010di in u\u0161es,<\/p>\n\n\n\n

samo odpreti usta<\/p>\n\n\n\n

kot umirajo\u010da riba,<\/p>\n\n\n\n

vdihniti zrak in svetlobo,<\/p>\n\n\n\n

ki sta v tesnem plesu brezciljno<\/p>\n\n\n\n

uhajala skoz rano,<\/p>\n\n\n\n

pa vendar je bilo iti naprej<\/p>\n\n\n\n

vzgib podivjane zveri.<\/p>\n\n\n\n

Na drugem bregu<\/p>\n\n\n\n

sem napredoval skozi glasbo prvega poka<\/p>\n\n\n\n

in bil sladka prisotnost,<\/p>\n\n\n\n

polsen\u010dna vnema<\/p>\n\n\n\n

v skrivnostni lu\u010di mrkov.<\/p>\n\n\n\n

Med napredkom je zemlja kamen,<\/p>\n\n\n\n

a kri se umika,<\/p>\n\n\n\n

3<\/p>\n\n\n\n

zdaj, spomin in znotrajmaterni\u010dno spanje,<\/p>\n\n\n\n

vodeno pljuskanje<\/p>\n\n\n\n

plodovnice v mojih \u0161kornjih.<\/p>\n\n\n\n

Valovi vibracij me dose\u017eejo<\/p>\n\n\n\n

kot materinsko petje<\/p>\n\n\n\n

med nose\u010dnostjo.<\/p>\n\n\n\n

Na tej ni\u010dni to\u010dki<\/p>\n\n\n\n

sem videl postroj<\/p>\n\n\n\n

vseh angelov in demonov,<\/p>\n\n\n\n

vendar v miru,<\/p>\n\n\n\n

videl sem bosonogo hojo po snegu,<\/p>\n\n\n\n

skromno ve\u010derjo,<\/p>\n\n\n\n

ko\u0161\u010dke neke pripovedi<\/p>\n\n\n\n

ob pe\u010di<\/p>\n\n\n\n

o nekem sve\u017eem, idealnem,<\/p>\n\n\n\n

ukradenem sade\u017eu.<\/p>\n\n\n\n

Ne \u010dutim sline<\/p>\n\n\n\n

in sit pu\u0161\u010dave<\/p>\n\n\n\n

se vrnem v prvinsko stanje,<\/p>\n\n\n\n

podoben pahlja\u010di,<\/p>\n\n\n\n

obkro\u017ei me sikanje<\/p>\n\n\n\n

lenobnih ka\u010d,<\/p>\n\n\n\n

to je delirij, ki zvija noge<\/p>\n\n\n\n

in roke v<\/p>\n\n\n\n

polo\u017eaj zarodka.<\/p>\n\n\n\n

Plujem skoz polmrak<\/p>\n\n\n\n

kot svetloba, ki prodira v o\u010di,<\/p>\n\n\n\n

ko \u010dlovek \u0161e spi, a je<\/p>\n\n\n\n

tik pred budnostjo,<\/p>\n\n\n\n

in ona, ki me je med kroglami in bombami<\/p>\n\n\n\n

\u010dakala \u0161e devet mesecev,<\/p>\n\n\n\n

me je spet re\u0161ila,<\/p>\n\n\n\n

vonjam po vinogradu in po materi,<\/p>\n\n\n\n

\u017eivalski voh.<\/p>\n\n\n\n

Kriki in jok presekajo temino<\/p>\n\n\n\n

in ta jok<\/p>\n\n\n\n

ni jok starodavnih objokovalk,<\/p>\n\n\n\n

4<\/p>\n\n\n\n

ki jo\u010dejo za sabo.<\/p>\n\n\n\n

Zbudim se v beli postelji<\/p>\n\n\n\n

s pepelnato posteljnino,<\/p>\n\n\n\n

s pravkar izmito rano,<\/p>\n\n\n\n

pa vendar me spet poi\u0161\u010de<\/p>\n\n\n\n

sikanje lenobnih ka\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Vstopi general,<\/p>\n\n\n\n

vpra\u0161a po vzroku mojega po\u010ditka,<\/p>\n\n\n\n

mati navr\u017ee neko obi\u010dajno bolest,<\/p>\n\n\n\n

kot da bi de\u017eevalo ali sne\u017eilo,<\/p>\n\n\n\n

vendar mu odvrne po nem\u0161ko;<\/p>\n\n\n\n

vpra\u0161anje in odgovor obvisita<\/p>\n\n\n\n

v ledenem zraku groze, smrti in mo\u010di,<\/p>\n\n\n\n

tisti hipni in prehodni prostor, ki lo\u010di<\/p>\n\n\n\n

sekunde od ve\u010dnosti.<\/p>\n\n\n\n

Beseda, bole\u010dina in lakota<\/p>\n\n\n\n

porodijo nenavadno bratstvo:<\/p>\n\n\n\n

njegove o\u010di pre\u010de\u0161ejo stene in strop,<\/p>\n\n\n\n

odre\u017ee pr\u0161ut in gre.<\/p>\n\n\n\n

Ni\u010d ve\u010d ne \u0161tejejo jalovi napori<\/p>\n\n\n\n

ptice, ki plahuta po zraku,<\/p>\n\n\n\n

a ne more naprej,<\/p>\n\n\n\n

pospe\u0161uje gibanje, katerega skrivnost pozna,<\/p>\n\n\n\n

\u010deprav ostaja na istem mestu.<\/p>\n\n\n\n

Morda mi je \u017eivljenje<\/p>\n\n\n\n

zapustilo svojo poslednjo dedi\u0161\u010dino,<\/p>\n\n\n\n

zdaj noben trenutek ne bo ve\u010d medel<\/p>\n\n\n\n

ali preprost.<\/p>\n\n\n\n

Redko \u010dustvo, \u010dudna oblika ljubezni,<\/p>\n\n\n\n

\u010deprav nisem mogel ve\u010d naprej,<\/p>\n\n\n\n

me je gnala volja do hoje.<\/p>\n\n\n\n

Zdaj,<\/p>\n\n\n\n

v mestni spokojnosti<\/p>\n\n\n\n

\u010detrti Buenos Airesa<\/p>\n\n\n\n

se zabri\u0161e lo\u010dnica<\/p>\n\n\n\n

5<\/p>\n\n\n\n

med nostalgijo in koreninami,<\/p>\n\n\n\n

prepro\u0161\u010dino in bli\u0161\u010dem,<\/p>\n\n\n\n

\u017eivim \u017eivljenje s strastjo<\/p>\n\n\n\n

in brez tegob,<\/p>\n\n\n\n

\u017eivim prav zavoljo njega samega,<\/p>\n\n\n\n

\u010drna gruda ali atavizem prednikov,<\/p>\n\n\n\n

ki ga \u010dlovek objame kot otroka,<\/p>\n\n\n\n

sem kot gospodar svojega rojstva,<\/p>\n\n\n\n

polsen\u010dna vnema<\/p>\n\n\n\n

v skrivnostni lu\u010di mrkov.<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"
Bernard pri 99-ih<\/figcaption><\/figure>\n\n\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

O JulijI Sarachu-Vodopivec smo v Rodni grudi \u017ee pisali. Doktorica knji\u017eevnosti in profesorica slovanske knji\u017eevnosti na Univerzi v Buenos Airesu je prevedla in izdala \u0161tevilne knjige slovenskih avtorjev pri zalo\u017ebi Gog y Magog, ustanovljeni leta 2003, ki promovira slovensko knji\u017eevnost v Argentini. Njen slovenski dedek, Rafael Vodopivec, je umrl leta 2015 v starosti sto let. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3434,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[9],"tags":[],"class_list":["post-3433","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-generacije","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3433","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3433"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3433\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3437,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3433\/revisions\/3437"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3434"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3433"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3433"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3433"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}