{"id":3444,"date":"2026-02-12T14:46:23","date_gmt":"2026-02-12T13:46:23","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3444"},"modified":"2026-02-12T14:46:24","modified_gmt":"2026-02-12T13:46:24","slug":"kje-so-slovenske-knjiznice-izven-slovenije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2026\/02\/12\/kje-so-slovenske-knjiznice-izven-slovenije\/","title":{"rendered":"Kje so slovenske knji\u017enice izven Slovenije?"},"content":{"rendered":"\n
V sredo, 10. decembra 2025, smo se navkljub za ta mesec nenavadno son\u010dnemu jutru v Ljubljani zbrali v Pre\u0161ernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti <\/strong>Mostovi znanja \u2013 slovenske knji\u017enice doma in po svetu v sodobni informacijski dru\u017ebi. Ni nam bilo \u017eal, saj je bila konferenca odli\u010dna. Veliko problemov izpostavljenih, \u0161e ve\u010d re\u0161itev in dobrih idej, le upamo lahko, da jih bomo lahko v prihodnjih letih \u010dim ve\u010d uresni\u010dili.<\/strong><\/h5>\n\n\n\n
 <\/h5>\n\n\n\n

Izzivi slovenskih knji\u017enic doma in po svetu<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Slovenske knji\u017enice namre\u010d \u0161e zdale\u010d niso samo znotraj meja Republike Slovenije, temve\u010d jih je veliko tudi v zamejstvu in izseljenstvu \u2013 vse te knji\u017enice pa se sre\u010dujejo z izzivi. \u017divimo v informacijski dru\u017ebi, umetna inteligenca postopoma, a vztrajno vstopa v na\u0161a \u017eivljenja, temu se morajo prilagoditi tudi knji\u017enice. Konferenco je pripravil Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knji\u017enico ter s podporo Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu.<\/h5>\n\n\n\n

Knji\u017enice kot vir informacij, pomo\u010di in kraj dru\u017eenja in sre\u010devanja<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Po uvodnih pozdravih so svoje prispevke v polni dvorani predstavili Dejan Valentin\u010di\u010d, Barbara Kav\u010di\u010d in Helena Jane\u017ei\u010d<\/strong>. Valentin\u010di\u010d<\/strong> je opozoril na ohranjenost slovenskega knji\u017eni\u010dnega gradiva po svetu. Sledilo je zelo energi\u010dno predavanje bibliotekarke Barbare Kav\u010di\u010d<\/strong>, ki je \u0161e najve\u010djega dvomljivca prepri\u010dalo, da slovenske knji\u017enice v 21. stoletju niso ve\u010d le kraji, kjer tiho beremo in si izposojamo knjige, temve\u010d veliko ve\u010d. To so kraji, kamor se lahko obrnemo po vse vrste informacij, pomo\u010d, kraji dru\u017eenja in sre\u010devanja. Kav\u010di\u010deva je predstavila vsa orodja, digitalne knji\u017enice in zbirke podatkov slovenskih knji\u017enic, do katerih je mogo\u010de dostopati na daljavo (torej tudi iz Argentine). Do \u010desa vse je mogo\u010de dostopati (in kako) bom navedel na koncu \u010dlanka. Helena Jane\u017ei\u010d<\/strong> iz NUK je predstavila zgodovino te najpomembnej\u0161e slovenske knji\u017enice s poudarkom na njenem dolgoletnem poslanstvu, da zbira vse in vsakr\u0161no gradivo v sloven\u0161\u010dini in povezano s Slovenci, ne glede na to, kje je nastalo. Slovenika<\/em>, kot se to gradivo imenuje, je v NUK pri\u0161la in \u0161e prihaja prav z vseh celin sveta.<\/p>\n\n\n\n

Popotovanje po svetu slovenskih knji\u017enic<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V drugem delu smo preko slovenskih knji\u017enic prepotovali dobr\u0161en del sveta, slovenske knji\u017enice so namre\u010d v vseh \u0161tirih sosednjih dr\u017eavah Slovenije in prav povsod, kamor so se Slovenci v preteklosti izseljevali. Lu\u010dka Krem\u017ear<\/strong> je predstavila zgodovino in delo Knji\u017enice Du\u0161ana \u010cerneta v Trstu, ki zbira zamejsko in izseljensko gradivo, Dragana Laketi\u0107<\/strong> pa delovanje slovenske knji\u017enice v Celovcu, ki je pomembna ustanova za Slovence v Avstriji. Knji\u017enica ima dolgo tradicijo, njena posebnost pa je, da oskrbuje s knjigami slovenske bralce in slovenske \u0161ole, ki so razpr\u0161ene po vsej de\u017eeli Koro\u0161ki. To je \u0161e toliko bolj pomembno, saj mre\u017ea javnih knji\u017enic v Avstriji ni tako dobra kot v Sloveniji, niti tam ni obi\u010dajno, da bi vsaka \u0161ola imela svojo knji\u017enico. Poleg tega prirejajo kopico prireditev in spodbujajo dvojezi\u010dnost \u2013 vse to po\u010dnejo s komaj tremi zaposlenimi, enim le za polovi\u010dni delovni \u010das. Kapo dol!<\/p>\n\n\n\n

Slovenska knji\u017enica v Karlovcu<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Na Hrva\u0161kem \u017eivi kar 22 priznanih narodnih manj\u0161in, med njimi tudi slovenska. Vsaka manj\u0161ina ima svojo knji\u017enico v okviru javnega hrva\u0161kega knji\u017eni\u010dnega sistema oziroma oddelek v okviru ene od knji\u017enic. Slovenska deluje v mestni knji\u017enici v Karlovcu, kot nam je pojasnila njena vodja Vedrana Kova\u010d Vrana<\/strong>. Zanimanja za slovensko knjigo je kar nekaj, tako pri Slovencih kot Hrvatih, knji\u017enica v raznih projektih sodeluje s slovenskimi ustanovami, prireja pa tudi te\u010daj sloven\u0161\u010dine.<\/p>\n\n\n\n

Neprecenljivo zbiranje gradiva<\/strong><\/p>\n\n\n\n

V zadnjem delu so referenti predstavili konkretne knji\u017enice. Helena Jane\u017ei\u010d<\/strong> je predstavila zgodbo bogate knji\u017enice Zdravka Novaka, ki je do\u017eivel usodo povojnega begunstva. Po izselitvi iz tabori\u0161\u010da v ZDA je s sabo vzel veliko knjig, knji\u017enico pa potem v Clevelandu dopolnjeval. Po njegovi smrti 1971. je njegova knji\u017ena zapu\u0161\u010dina romala (dobesedno) v dom Slovenik v Rimu, kjer so jo organizirali, hranili in nanjo pravzaprav pozabili. Po petdesetih letih je na\u0161la svoj nov dom v NUK \u2013 ideja za vse tiste bralce, na\u0161e rojake v izseljenstvu, ki so v dvomih, kam z morebitno pisano zapu\u0161\u010dino. Ponavljam se \u017ee, a zbiranje gradiva, tudi pisem in dokumentov v NUK je neprecenljivo in neobhodno, \u010de \u017eelimo ohraniti spomin na velike in male zgodbe na\u0161ega izseljenstva.<\/p>\n\n\n\n

Slovenska narodna \u010ditalnica v Clevelandu (ZDA)- primer dobre prakse<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Preko prispevkov in debate smo pri\u0161li do zaklju\u010dka, da lahko slovenske knji\u017enice izven Slovenije razdelimo v dve kategoriji: v \u0161e aktivne knji\u017enice, kjer se ljudje \u0161e sre\u010dujejo in si izposojajo knjige, in tiste druge, ki so danes bolj arhiv in spomin nekih starih \u010dasov. Bolj v drugo skupino sodi knji\u017enica Slovenske narodne \u010ditalnice v Clevelandu (ZDA), predstavila jo je Katarina \u0160vab<\/strong>. Neko\u010d pomembno sti\u010di\u0161\u010de Slovencev je z menjavo generacij in izgubo jezika postalo \u010dasovna kapsula v neprimernih prostorih \u2013 danes pa je primer dobre prakse, kaj storiti s tako knji\u017enico. \u0160vabova je predstavila svoj projekt ureditve \u010ditalnice in vklju\u010ditve njenega gradiva v Cobiss, ki ga je izvedla leta 2023. Ta je knji\u017enico osve\u017eil in ji vdahnil nekaj novega \u017eivljenja ter povezal slovenske in lokalne knji\u017eni\u010darje, ki so pri tem delu stopili skupaj.<\/p>\n\n\n\n

Kako ohraniti slovenske knji\u017enice v Argentini?<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Kon\u010dno sva pisec teh besed in prof. Polona \u0160vab<\/strong> predstavila slovenske knji\u017enice v Argentini, kot sva jih na\u0161la med Polonino raziskavo leta 2023. Knji\u017enice so imeli in imajo Slovenci in njihovi potomci vseh treh izseljenskih valov \u2013 od Entre R\u00edosa, preko C\u00f3rdobe, do Mendoze in Bariloch vse do Buenos Airesa, kjer jih je najve\u010d. Knji\u017enice povojnih slovenskih domov se od starej\u0161ih razlikujejo po tem, da do neke mere \u0161e \u017eivijo, saj se tam \u0161e sli\u0161i slovenska beseda in se najdejo bralci (najve\u010d med sobotnimi \u0161olarji in u\u010diteljicami). S profesorico \u0160vab smo na koncu pri\u0161li do enakih zaklju\u010dkov in jih potrdili \u0161e z debato z ob\u010dinstvom ter drugimi sodelujo\u010dimi. Odzvati se je treba hitro, danes \u0161e imamo mladi slovenski rod v Argentini (in \u0161e kje), ki govori slovensko \u2013 tem mladim je treba v roke \u010dim prej dati dobro slovensko knjigo. Kaj bi lahko storili v bodo\u010de, smo zbrali v naslednje to\u010dke:<\/p>\n\n\n\n

    \n
  1. Ve\u010d knji\u017enic bi lahko vklju\u010dili v sistem Cobiss, s tem bi dobile digitalni katalog, povezane bi bile s slovenskimi knji\u017enicami in se la\u017eje modernizirale.<\/li>\n\n\n\n
  2. Organizacija izobra\u017eevanja za skrbnike slovenskih knji\u017enic po svetu bi bila nadvse dobrodo\u0161la. Najve\u010d \u0161teje entuziazem knji\u017eni\u010darja, a brez znanja ne gre.<\/li>\n\n\n\n
  3. Ve\u010dino gradiva slovenskih knji\u017enic predstavljajo stare knjige, slovenska klasika in podobno. Dotok novega gradiva je pogosto sporadi\u010den in bi ga bilo dobro sistemati\u010dno urediti (premisliti, kaj je potrebno, in kako to spraviti v tujino).<\/li>\n\n\n\n
  4. Razmisliti bi bilo treba, \u010de lahko slovenske knji\u017enice po svetu svojim uporabnikom ponudijo \u0161e kaj ve\u010d kot izposojo knjig. \u010ce bi bili skrbniki knji\u017enic usposobljeni, bi lahko pomagali pri urejanju dostopa do slovenskih spletnih knji\u017enic in drugih podatkovnih virov.<\/li>\n\n\n\n
  5. Pogosto ima knji\u017enica tudi svoj arhiv, te bi bilo treba urediti, popisati, ustrezno hraniti na mestu ali po dogovoru poslati v NUK.<\/li>\n\n\n\n
  6. Omogo\u010diti in spodbujati bi bilo treba raziskave slovenskih knji\u017enic po svetu. Ve\u010d raziskav bi “prevetrilo” knji\u017enice in morda \u0161e koga navdu\u0161ilo za branje v slovenskem jeziku.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

    S takimi mislimi smo se raz\u0161li \u2013 novim izzivom naproti. Nasmejale in zagon dale pa so nam sklepne besede predsednika Svetovnega slovenskega kongresa Borisa Pleskovi\u010da, ki je priznal, da je mislil, da konferenca o knji\u017enicah ne more biti zanimiva in da so knji\u017eni\u010darji in raziskovalci knji\u017enic lahko le dolgo\u010dasni ljudje, a ga je na\u0161a konferenca prepri\u010dala v prav nasprotno.<\/p>\n\n\n\n

    Za konec \u0161e nekaj uporabnih strani za Slovence po svetu:<\/p>\n\n\n\n

    Digitalna knji\u017enica Slovenije: https:\/\/www.dlib.si\/<\/a>. Tu je mogo\u010de listati po ve\u010d tiso\u010d starih slovenskih \u010dasopisov, mno\u017eici digitaliziranih knjig in drugega tiska, tudi izseljenskega.<\/p>\n\n\n\n

    Wikivir: https:\/\/sl.wikisource.org\/wiki\/Glavna_stran<\/a>. Stran, na katero so \u0161tudentje ljubljanske slovenistike pretipkali na stotine del slovenske literarne klasike, najde pa se tudi kaj sodobnej\u0161ega.<\/p>\n\n\n\n

    Slovenci po svetu se lahko na daljavo brezpla\u010dno v\u010dlanijo v NUK. To lahko storite tukaj: https:\/\/plus.cobiss.net\/cobiss\/si\/sl\/user\/join\/form\/nuk<\/a>. Navodila za v\u010dlanitev so tukaj: https:\/\/www.beremo-slovensko.com\/dostop-do-knjig<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

    Ko boste enkrat \u010dlani, lahko dostopate do zvo\u010dnih knjig v sloven\u0161\u010dini: https:\/\/audibook.si\/<\/a> ali si izposojate e-knjige: https:\/\/cobiss.si\/ela\/portal\/<\/a><\/p>\n\n\n\n

    Za radovedne priporo\u010damo portala Kamra: https:\/\/www.kamra.si\/ in Slovenska biografija: https:\/\/www.slovenska-biografija.si\/<\/a><\/p>\n\n\n\n

    Slovenski knji\u017eni\u010darji priporo\u010dajo knjige na tej strani: https:\/\/www.dobreknjige.si\/<\/a><\/p>\n\n\n\n

    Ob te\u017eavah mi lahko pi\u0161ete in bom z veseljem pomagal (ferlez.urh(afna)gmail.com<\/a>).<\/p>\n\n\n\n

    Urh Ferle\u017e<\/p>\n\n\n\n

    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n\n\n\n
    \"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    V sredo, 10. decembra 2025, smo se navkljub za ta mesec nenavadno son\u010dnemu jutru v Ljubljani zbrali v Pre\u0161ernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti Mostovi znanja \u2013 slovenske knji\u017enice doma in po svetu v sodobni informacijski dru\u017ebi. Ni nam bilo \u017eal, saj je bila konferenca odli\u010dna. Veliko problemov izpostavljenih, \u0161e ve\u010d re\u0161itev in dobrih […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3445,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[8],"tags":[],"class_list":["post-3444","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kultura","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3444","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3444"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3444\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3450,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3444\/revisions\/3450"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3445"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3444"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3444"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3444"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}