{"id":3451,"date":"2026-02-12T14:53:07","date_gmt":"2026-02-12T13:53:07","guid":{"rendered":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/?p=3451"},"modified":"2026-02-12T14:53:08","modified_gmt":"2026-02-12T13:53:08","slug":"antonovanje-na-kogu-s-curkarijado-vrhunski-kulinaricni-dogodek-in-ohranjanje-tradicije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/2026\/02\/12\/antonovanje-na-kogu-s-curkarijado-vrhunski-kulinaricni-dogodek-in-ohranjanje-tradicije\/","title":{"rendered":"Antonovanje na Kogu s \u010durkarijado \u2013 vrhunski kulinari\u010dni dogodek in ohranjanje tradicije"},"content":{"rendered":"\n

Antonovanje na Kogu zajema kulinari\u010dne, <\/strong>turisti\u010dne, kulturne in verske vsebine, ki so osnova romanja in praznovanja antonovanja. <\/strong>Prireditve se vsako leto zvrstijo okrog <\/strong>praznika sv. Antona Pu\u0161\u010davnika, svetnika, ki goduje 17. januarja, in je zavetnik \u017eivinorejcev, mesarjev in \u017eivine. Ob prazniku sv. Antona Pu\u0161\u010davnika se na Kogu tradicionalno sre\u010da veliko ljudi \u2013 pohodnikov in romarjev. Ti pridejo na Kog z ljutomerskega, ormo\u0161kega in hrva\u0161kega konca. Marsikdo se s sorodnikom ali znancem na Kogu sre\u010da po dolgem \u010dasu in obuja spomine iz mladosti oz. preteklih let ter prosi za zdravje \u017eivine, predvsem pra\u0161i\u010dev. Tradicionalno ob godu v nedeljo poteka slavnostna sveta ma\u0161a, kjer nastopijo zdru\u017eeni cerkveni pevski zbori, ki zapojejo tudi zunaj na glavnem prizori\u0161\u010du, kjer so stojnice. <\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Dru\u0161tvo Antonovanje na Kogu<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbGre za tradicijo, ki se ohranja iz roda v rod in povezuje sorodnike, prijatelje, dru\u017eine ob slovenski in hrva\u0161ki meji. V dru\u0161tvu je \u017eelja, da se obi\u010daji ob godu svetnika ohranijo tudi bodo\u010dim rodovom, predvsem pa, da se v praznovanje vklju\u010di \u010dim ve\u010d po\u010dasi \u017ee izumrlih navad iz preteklosti. Antonovanje je glede obiska in vsebin \u017ee pred leti preseglo meje krajevne skupnosti in ob\u010dine, ljudje pa se radi vra\u010dajo na prireditve. Osrednja prireditev je poleg nedeljskega romanja na Kog sobotna kulinari\u010dna prireditev \u010durkarijada s poku\u0161ino \u010durk in lokalnih kogovskih vin,\u00ab je za Rodno grudo povedala Katju\u0161a Grof \u0160tih iz dru\u0161tva Antonovanje na Kogu, ki je bilo za organizacijo in promocijo praznovanja antonovanja ustanovljeno leta 2010 z namenom, da  poskrbi za celoletno promocijo turisti\u010dnih, kulinari\u010dnih, kulturnih in verskih vsebin, ki so osnova romanja in praznovanja. Prav tako je dru\u0161tvo zadol\u017eeno za organizacijo in pomo\u010d pri vodenju prireditev. \u00bb\u010clani se trudimo v praznovanje vklju\u010diti tudi druga dru\u0161tva in organizacije,\u00ab dodaja sogovornica.<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010curkarijada<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Osrednja prireditev Antonovanja na Kogu je \u010durkarijada s kulinari\u010dnim razvajanjem, ki je bila letos v soboto, 17. januarja 2026. Poteka v telovadnici podru\u017eni\u010dne O\u0160 Kog in privabi veliko obiskovalcev od blizu in dale\u010d. Gre za najbolje ocenjeno kulinari\u010dno prireditev pod okriljem certifikata Jeruzalem Slovenija.<\/p>\n\n\n\n

\u00bb\u010curkarijada (v soboto) zadnji dve leti poteka od 11. ure dalje – pred tem je potekala popoldne – v li\u010dno urejeni telovadnici, ki je okra\u0161ena z vsemi prispelimi risbicami likovnega nate\u010daja \u00bbPra\u0161i\u010dereja na obmo\u010dju Prlekije in Med\u017eimurja\u00ab, posebno mesto imajo nagrajena dela v posameznih kategorijah. Obiskovalcem so ob pla\u010dilu vstopnine (15 evrov za odrasle) na voljo \u010durke v neomejenih koli\u010dinah (\u010drne, sive in bele ka\u0161nate klobase) in lokalno vino kogovskih vinarjev (trije vzorci so vklju\u010deni v vstopnino). Zraven \u010durk pa kislo zelje in repa ter poga\u010de. V telovadnici za prijetno vzdu\u0161je poskrbijo razli\u010dne folklorne in glasbene skupine iz Prlekije in Med\u017eimurja (letos so to bili Tambura\u0161i Bisernica Dru\u0161tva upokojencev Ljutomer, Zavzeti muzikanti in etno folk glasbena skupina Bosi). Na stojnicah so lokalni ponudniki stregli svoje izdelke,\u00ab pojasnjuje Katju\u0161a Grof \u0160tih.<\/p>\n\n\n\n

Izraz \u010durka<\/em><\/strong> (ka\u0161nata klobasa) se uporablja na obmo\u010dju Koga in ve\u010djega dela vzhodnega ormo\u0161kega obmo\u010dja. Poznane so bele, sive in \u010drne \u010durke. Osnova nadeva je ka\u0161a. Izdelava \u010durk ali ka\u0161natih klobas ima v Sloveniji bogato tradicijo. Tradicionalne koline na slovenskih kmetijah so poznane tako po tipi\u010dnih mesnih, kakor tudi ka\u0161natih klobasah. Po posameznih vaseh in pokrajinah se izdelava le-teh razlikuje glede na vsebino nadeva, uporabo za\u010dimb in glede na obliko nadeva. Gre za sezonsko in lokalno pripravljeno kulinari\u010dno posebnost. Za potro\u0161nike je to zanimiv izdelek, ki je vezan na nostalgijo po doma\u010di hrani.<\/p>\n\n\n\n

Kakovost je nagrajena<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Uradna podelitev priznanj poteka tako, da po uvodnih govorih izdelovalci \u010durk svoje ocenjene \u010durke ob spremljavi pesmi Matja\u0161ek je gujdeka<\/em> kla<\/em> prinesejo na razstavni prostor pred odrom, sledi podelitev priznanj. Od 32 vzorcev razli\u010dnih \u010durk (najve\u010d do zdaj) je bilo najve\u010d zlatih priznanj, kar pri\u010da o kakovosti te kulinari\u010dne dobrote. \u00bbPomembno vlogo pri vsej zgodbi ima dru\u0161tveni mesar Matja\u0161ek I. Kogovski \u2013 gospodar \u010durk, ki prireditev in kraje promovira doma in v tujini,\u00ab pove sogovornica in dodaja: \u00bb\u010curke ocenjujeta dve komisiji: strokovna in potro\u0161ni\u0161ka. Strokovno sestavljajo kmetijski svetovalci iz razli\u010dnih kmetijsko-gozdarskih zavodov Slovenije, potro\u0161ni\u0161ka je sestavljena iz doma\u010dinov, kulinari\u010dnih navdu\u0161encev \u2013 potro\u0161nikov iz razli\u010dnih logov. Komisiji ocenjujeta zunanji videz, sestavo in barvo prereza, teksturo, vonj in okus. Dobra \u010durka in posledi\u010dno dobra ocena je odvisna od tega, kako povezan je nadev (dobra povezanost pomeni bolj\u0161o oceno), kak\u0161na je pe\u010denost \u010durke (da ni \u010drevo po\u010deno in je lepo zlato porumenelo), vonj mora biti prijeten \u2013 po ustreznih za\u010dimbah in osnovnih sestavinah (ajdova ali prosena ka\u0161a) ter dodatkih, kot so ocvirki, mast idr. Nadev je v svinjskem \u010drevesju (debelo in tanko \u010drevo), ki mora biti  ustrezno in temeljito o\u010di\u0161\u010deno, da ne ostanejo kak\u0161ne ne\u017eelene vonjave. Po okusu morajo biti primerno soljene in poprane, nobena od za\u010dimb ne sme izstopati ali prevzeti okusa.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Verske, kulturne in \u0161portne vsebine<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Versko vsebino antonovanja predstavlja romanje, kulturne pa zajemajo Antonov koncert, kjer nastopijo lokalni pevski zbori, vokalne ali glasbene skupine. Vsako leto se preko pesmi predstavi ena skupina. So\u010dasno ob romanju na Kog, ki je ob nedeljah okoli godu sv. Antona Pu\u0161\u010davnika, nastopijo prle\u0161ki recitatorji in glasbeniki, prava posebnost pa je sre\u010danje cerkvenih pevskih zborov, v\u010dasih se pridru\u017eijo tudi iz sosednje Hrva\u0161ke. Le-ti zapojejo skupaj na slavnostni sveti ma\u0161i, nato \u0161e skupaj zunaj pri cerkvi. Na sami \u010durkarijadi so\u010dasno potekajo kulturni nastopi: folklorne skupine, ljudski pevci in godci, glasbene skupine, ki poskrbijo za prijetno vzdu\u0161je. Vsako leto s svojo to\u010dko sodelujejo tudi otroci podru\u017eni\u010dne \u0161ole Kog, ki presenetijo z ugankami, petjem in folklornim plesom.<\/p>\n\n\n\n

\u0160portni del je sestavljen iz dveh klju\u010dnih \u0161portnih dogodkov: Antonovega turnirja v pikadu, ki se ga udele\u017ei lepo \u0161tevilo upokojencev (v organizaciji Dru\u0161tva upokojencev Zarja-Kog) in Antonov nogometni turnir, ki ga organizira \u0160portno dru\u0161tvo Kog.<\/p>\n\n\n\n

Sedem dni antonovanja<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Antonovanje pa ni zgolj enodnevni praznik. Dogajanje zajema sedem dni, v razponu dobrih dveh tednov. Udele\u017eujejo se ga doma\u010dini, obiskovalci iz drugih ob\u010din, tudi iz osrednje Slovenije in Maribora, iz sosednje Hrva\u0161ke, upokojenci in rekreativni \u0161portniki, verniki, pohodniki razli\u010dnih planinskih dru\u0161tev in romarji od blizu in dale\u010d.<\/p>\n\n\n\n

\u010curkarijada skozi leta<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

V prvih letih je bila kulinari\u010dna prireditev \u010durkarijada v dosti manj\u0161em obsegu vzorcev pa tudi obiskovalcev. Organizatorji smo se iskali iz leta v leto in prireditev dopolnjevali s predlogi zunanjih sodelavcev, zlasti pa smo poslu\u0161ali in vklju\u010devali vsebine, ki so nam jih skozi pogovor predlagali obiskovalci. Tako je prireditev rasla tako po obsegu kot vsebini. Organizatorji smo s prireditvijo \u017eiveli skozi vse leto, mre\u017eili in iskali zunanje sodelavce, ki so nam bili pripravljeni svetovati in pomagati pri organizaciji in izvedbi spet nove \u010durkarijade. In tako je prireditev taka kot je. \u010curkarijada je z leti dobila tudi svojo himno. Himno o \u010durki ja zapisal prle\u0161ki pesnik Marko Ko\u010dar, uglasbil jo je prle\u0161ki kantavtor Tadej Vesenjak.<\/p>\n\n\n\n

Letos spekli rekordnih 180 kg \u010durk<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

Osrednja prireditev Antonovanja na Kogu \u010durkarijada 2026 s kulinari\u010dnim razvajanjem je v soboto, 17. januarja 2026, v telovadnico podru\u017eni\u010dne O\u0160 Kog privabila veliko obiskovalcev od blizu in dale\u010d. Sogovornica izpostavlja leto\u0161njo novost: kuhanje Matja\u0161ekovega kotla v nedeljo, ko je dan za slovesno sveto ma\u0161o in romanje na Kog. \u00bbSkupno so \u0161tiri ekipe skuhale sedem kotlov, kaj to\u010dno so kuhale, letos ni bilo dolo\u010deno. Dobili so svinjsko meso, ostalo je bilo prepu\u0161\u010deno ekipam. Naslednje leto na\u010drtujemo, da bomo pripravili okvirno recepturo za Matja\u0161ekov kotel, ki se je bodo ekipe dr\u017eale, malenkosti pa prilagajale svoji iznajdljivosti in \u017eeljam.\u00ab<\/p>\n\n\n\n

Priprave na antonovanje 2027<\/strong><\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u00bbLahko re\u010demo, da smo za\u010deli prve priprave na antonovanje 2027 ravno v nedeljo, 1. februarja, ko smo naredili evalvacijo \u2013 oceno leto\u0161njega dogodka in na podlagi opa\u017eanj, pripomb, pohval in spodbud bomo naslednje antonovanje posku\u0161ali narediti \u0161e bolj\u0161e. Matja\u0161ek I. Kogovski \u2013 gospodar \u010durk je aktiven skozi vse leto in se udele\u017euje razli\u010dnih tekmovanj in dogodkov v Sloveniji in tujini ter tako ves \u010das promovira antonovanje in \u010durkarijado. Pooseblja ga dru\u0161tveni mesar Ivan \u017dinko in tudi njemu gre velika zasluga za promocijo dogodkov,\u00ab pojasnjuje sogovornica. Tudi ostali \u010dlani dru\u0161tva in predsednik Slavko Perc<\/strong> se udele\u017eujejo dogodkov in dogajanj, kjer preko razli\u010dnega kuhanja in prisotnosti na tr\u017enicah promovirajo prireditev. Priprave torej po\u010dasi potekajo skozi vse leto. \u00bbNa\u010drtno ob so\u010dasnih tedenskih sestankih pa dogodke intenzivno pri\u010dnemo pripravljati v novembru,\u00ab pove Katju\u0161a Grof \u0160tih.<\/p>\n\n\n\n

Blanka Markovi\u010d Kocen<\/p>\n\n\n\n

Foto: Sonja Kamplet Rotar<\/p>\n\n\n\n

\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Antonovanje na Kogu zajema kulinari\u010dne, turisti\u010dne, kulturne in verske vsebine, ki so osnova romanja in praznovanja antonovanja. Prireditve se vsako leto zvrstijo okrog praznika sv. Antona Pu\u0161\u010davnika, svetnika, ki goduje 17. januarja, in je zavetnik \u017eivinorejcev, mesarjev in \u017eivine. Ob prazniku sv. Antona Pu\u0161\u010davnika se na Kogu tradicionalno sre\u010da veliko ljudi \u2013 pohodnikov in romarjev. […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":3452,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_et_pb_use_builder":"off","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","footnotes":""},"categories":[13],"tags":[],"class_list":["post-3451","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-slovenska-kulinarika","et-has-post-format-content","et_post_format-et-post-format-standard"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3451","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=3451"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3451\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":3460,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/3451\/revisions\/3460"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media\/3452"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=3451"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=3451"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/zdruzenje-sim.si\/rodnagruda\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=3451"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}